Koroško bukovništvo skozi čas

Avtorji

  • Herta Maurer-Lausegger

Ključne besede:

bukovništvo, ljudski spisi, substandardna različica slovenščine 18. in 19. stoletja na Koroškem, ljudsko slovstvo, apokrifne molitve, avtorstvo, bukovniški jezik, različice Duhovne brambe

Povzetek

Literarno-sociološko zanimiv pojav koroškega bukovništva je bil razširjen predvsem na koroško-gorenjsko-štajerskem območju. Bukovniki so bili preprosti ljudje kmečkega in obrtniškega stanu, ki so med ljudstvom razširjali in gojili narečno obarvana slovenska ljudska besedila religioznih, apokrifnih in mističnih vsebin. V fazi prepisovalcev so se opirali na protestantsko pisno tradicijo (od 16. stoletja dalje), sredi 18. stoletja je sledilo obdobje prevajanja (iz nemščine), ki mu je proti koncu 18. stoletja sledilo klasično bukovništvo. Bukovniška besedila so jezikovno neustaljena in se pojavljajo v številnih tiskanih in rokopisnih variantah, kar je nakazano ob primeru odlomkov iz koroške Duhovne brambe, zbirke apokrifnih molitvic in žegnov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Maurer-Lausegger, H. (2024). Koroško bukovništvo skozi čas. Jezik in Slovstvo, 61(3-4), 35-48. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17716