Oris J. L. Schönlebna kot govornika in pridigarja

Povzetek

Prispevek predstavlja Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) kot govornika in pridigarja, njegovo dejavnost na retoričnem področju razdeli v tri glavna obdobja. Iz Schönlebnovega zgodnjega govorniškega obdobja se je ohranilo devet govorov in hvalnice habsburških vladarjev, ki so se izkazali za pomembne častilce Brezmadežne Marije. V svojem najaktivnejšem obdobju je Schönleben za tisk pripravil štiri zbirke pridig v nemščini in latinščini, trije govori pa so bili natisnjeni samostojno. Če bi se ohranile tudi njegove rokopisne pridige, bi bil njegov opus bogatejši za pet zbirk. V zadnjih letih življenja je nastopal le še v vlogi priložnostnega pridigarja, postumno je izšel njegov pridigarski priročnik z alegorijami. Sklepni del prispevka oriše glavne značilnosti njegovih pridig in pokaže, da se je Schönleben oklepal klasičnega jezuitskega cerkvenega govorništva potridentinskega obdobja, da pa je v njegovem osebnem pridigarskem slogu mogoče zaznati tudi nekaj značilnosti sočasnih baročnih retoričnih prvin.