Samoglasniki v stiku: primer slovensko-italijanskih dvojezičnih govork
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.63.1.3-18Ključne besede:
sociofonetika, samoglasniki, formanti, slovenščina, italijanščinaPovzetek
Namen prispevka je preučiti fonetsko interferenco in prikazati značilnosti izgovora samoglasnikov dveh skupin govork – slovensko-italijansko Slovenk iz Trsta in okolice ter enojezičnih Slovenk iz Slovenije. Želimo ugotoviti, ali in v čem se tržaška slovenščina razlikuje od slovenščine govorcev iz Slovenije in ali ima dvojezična oseba iz Trsta enoten ali dvojen samoglasniški sistem. Rezultati kažejo, da se formanti slovenskih samoglasnikov med skupinama govork skoraj pri vseh samoglasnikih (pri F1 ali/in F2) statistično pomembno razlikujejo tako po variabilnosti kot glede na povprečje. Samoglasniki, pri katerih se statistično pomembne razlike niso pokazale, so naglašeni in nenaglašeni /a/ ter /ɔ/. Lahko torej trdimo, da imajo tržaške govorke samostojen in dokaj enoten samoglasniški sistem.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.01.2018
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Darija Skubic, Martina Ozbič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Skubic, D., & Ozbič, M. (2018). Samoglasniki v stiku: primer slovensko-italijanskih dvojezičnih govork. Jezik in Slovstvo, 63(1), 3-18. https://doi.org/10.4312/jis.63.1.3-18