Skladnja v frazeologiji med sistemom in rabo

Povzetek

Slovenska frazeologija je razmeroma dobro raziskana z leksikološkega vidika, manj s skladenjskega. Predmet tega prispevka so skladenjske pretvorbe, od členskih pretvorba tožilniškega predmeta za stavčnim zanikanjem v rodilnik, od celovitih potrpnjenje, pooziraljenje in posamostaljenje. Tema v slovenski lingvistiki ni nova, prvič se je obravnavala z vidika rojenega govorca lingvista v Kržišnik 1994, sledilo je preverjanje pretvorb s konsenzualnim anketiranjem rojenih govorcev in njihovih realizacij v korpusu Fida v Kržišnik 2005; nekaj kasneje še v Gantar 2007 preverjanje rabe v FidiPLUS. Za ta prispevek je bila primerjana raba v Gigafidi, ki poleg prevladujoče količine publicističnih besedil vključuje tudi 16 % spletnih. Tako je mogoče poleg prekrivnosti med intuicijo rojenih govorcev in rabo, povezano z vrsto (velikostjo, časovnim razponom itd.) korpusa, opazovati še zvezo med skladenjskimi pretvorbami frazemov in funkcijskozvrstno določenostjo frazemov.