Enota analize spontanega govora: interakcija prozodije, pragmatike in skladnje

Povzetek

V raziskavi odpremo vprašanje enote za analizo spontanega govora in predlagamo enoto govorjeni odstavek, ki je opredeljen na skladenjski in prozodični ravni. Znotraj govorjenega odstavka lahko pragmatično členimo preambulo, v kateri se zgostijo strateška vprašanja formuliranja in pokaže osebni odnos govorca do izrečenega, in remo, ki jo je mogoče analizirati z utečenimi kategorijami skladenjske analize. S predlagano metodologijo analiziramo tri spontane govorne izmenjave v slovenščini. Rezultati na celotnem korpusu kažejo prevladovanje kratkih preambul in podredno stavljenih rem. Po drugi strani opažamo velik vpliv diskurzivnega žanra na zgradbo govorjenega odstavka, saj pri soočanju nasprotujočih si mnenj zasledimo več daljših preambul z raznoliko zgradbo kot pri argumentaciji ali naraciji.