Enota analize spontanega govora: interakcija prozodije, pragmatike in skladnje

Avtorji

  • Ana Zwitter Vitez

Ključne besede:

spontani govor, enota analize, govorjeni odstavek, skladenjska analiza, pragmatična analiza, prozodična analiza

Povzetek

V raziskavi odpremo vprašanje enote za analizo spontanega govora in predlagamo enoto govorjeni odstavek, ki je opredeljen na skladenjski in prozodični ravni. Znotraj govorjenega odstavka lahko pragmatično členimo preambulo, v kateri se zgostijo strateška vprašanja formuliranja in pokaže osebni odnos govorca do izrečenega, in remo, ki jo je mogoče analizirati z utečenimi kategorijami skladenjske analize. S predlagano metodologijo analiziramo tri spontane govorne izmenjave v slovenščini. Rezultati na celotnem korpusu kažejo prevladovanje kratkih preambul in podredno stavljenih rem. Po drugi strani opažamo velik vpliv diskurzivnega žanra na zgradbo govorjenega odstavka, saj pri soočanju nasprotujočih si mnenj zasledimo več daljših preambul z raznoliko zgradbo kot pri argumentaciji ali naraciji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Zwitter Vitez, A. (2024). Enota analize spontanega govora: interakcija prozodije, pragmatike in skladnje. Jezik in Slovstvo, 63(2-3), 157-175. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17788

Podobni članki

11-20 od 164

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.