Prostorsko dojemanje in vzročnost nastopa čustev v luči glagolsko-samostalniških konstrukcij s predložnimi zvezami v slovenščini

Povzetek

V članku analiziram metaforične glagolsko-samostalniške konstrukcije s predložnimi zvezami s samostalniki čustev in glagoli, ki izražajo različne vrste abstraktnega premikanja glede na vzročnost: prisilno premikanje (npr. voditi koga v jezo), samodejno premikanje (npr. pasti v obup) in samopremikanje (npr. vstopiti v ljubezen). Obravnavane konstrukcije izražajo nastop čustvenega stanja in zrcalijo konceptualno metaforo »sprememba stanja je sprememba lokacije«. V raziskavi je združena kognitivna skladenjska analiza z leksikalno, katere namen je v luči obravnavanih konstrukcij pojasniti: 1) prostorske osnove konceptualizacije čustev in njihovega nastanka, 2) dojemanje nastanka določenega čustva glede na vzročnost. Raziskava potrjuje kognitivno tezo o utelešenju metafor, ki se nanašajo na dogodke v abstraktni domeni čustev.