Literatura, etika in pouk književnosti v gimnazijah

Povzetek

Članek izhaja iz postavke, da je sestavni del pouka književnosti tudi etična vzgoja. V uvodu izpostavlja tako prednosti kot pomanjkljivosti etične vzgoje z literaturo in poglavitni razlog za dvoumnost tovrstne vzgoje vidi v pristopu, ki se osredinja predvsem na privzgajanje konkretnih, družbeno sprejemljivih ali zaželenih etičnih (oziroma moralnih) vrednot. Ob sklicevanju na misel G. C. Spivak in M. C. Nussbaum predlaga drugačen pristop. Ta izhaja iz prepričanja, da je največji etični potencial umetniške literature v njenem omogočanju srečavanja z drugostjo in drugim ter empatičnega »podoživljanja« etičnih položajev in njihovega domišljijskega preigravanja. Branje literature tako prispeva k širjenju naše etične zavesti in ostrenju etične občutljivosti. Osnovni pogoj za tako etično vzgojo – širok nabor vrhunskih literarnih del svetovne in slovenske književnost iz različnih obdobij in kultur – je v gimnazijskem učnem načrtu zagotovljen.