Tujci, prvi roman Ivana Cankarja
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.65.2.89-100Ključne besede:
Tujci, esejizacija, žanrski sinkretizem, trojna tujost, miselna jedraPovzetek
Prvi roman Ivana Cankarja Tujci (1901) je presegel nivo dotedanjih slovenskih romanov z več lastnostmi; v razpravi sem se poglobljeno posvetila dvema izvirnostma, tj. esejizaciji in žanrskemu sinkretizmu. Pri razlagi digresivne inovativnosti sem se dotaknila temeljnih antagonizmov Cankarjeve pripovedi, izraženih skozi ironijo in satiro, ki ju usmerja močna (socialna oziroma socialistična) empatija. V analizi žanrske inovativnosti sem upoštevala žanrski sinkretizem in trojni ljubezenski neuspeh razlagala kot trojno odtujenost – tujost domovine in tujine, umetnosti in dela, ženske in družine –, na koncu pa sem vse odtujenosti sintetizirala še s prepadom med mestom in predmestjem. Obravnava prvega Cankarjevega romana ni nakazala samo obrisov bodoče romaneskne poetike, ampak tudi Cankarjev filozofski potencial, ki se odraža v pronicljivem demaskiranju pojavov.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.02.2020
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2020 Alojzija Zupan Sosič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Zupan Sosič, A. (2020). Tujci, prvi roman Ivana Cankarja. Jezik in Slovstvo, 65(2), 89-100. https://doi.org/10.4312/jis.65.2.89-100
