Potopisni žanri na prelomu 19. in 20. stoletja v slovenskem revijalnem tisku: Slovenski pogled na »srbski Pariz«
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.66.1.31-42Ključne besede:
potopis, Beograd, slovansko vprašanje, slovenski potopisci, Anton AškercPovzetek
Potopisni žanr se v začetku dvajsetega stoletja modificira v estetskem in ideološkem smislu. Poleg revijalnih objav izhajajo v vedno večjem številu tudi knjižne izdaje, moškim avtorjem se pridružujejo ženske avtorice potopisov. Obenem prepoznavamo tudi premik od izrazito faktografskega, opisnega potopisa v bolj literarizirano obliko, denimo v žanru potopisna črtica. Upodobitve potovanja na Balkan pri slovenskih avtorjih v tem obdobju povezuje ideja slovanstva, ki izpostavlja kulturno in predvsem jezikovno bližino. Odnos do etnične in konfesionalne drugačnosti je v potopisih vir stereotopinega vrednotenja, ki je presežen samo na nekaterih mestih. Mesto Beograd v slovenskem potopisju ne predstavlja končne točke poti, temveč vmesno postajo na potovanju po Balkanu. V prispevku so poleg Aškerčevega potopisa Izlet v Carigrad (1893) obravnavani še potopisi Ljudevita Stiasnyja, Ivana Knifica, Josipa Lavtižarja in Marice Gregorič.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.01.2021
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Špela Sevšek Šramel

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Sevšek Šramel, Špela. (2021). Potopisni žanri na prelomu 19. in 20. stoletja v slovenskem revijalnem tisku: Slovenski pogled na »srbski Pariz«. Jezik in Slovstvo, 66(1), 31-42. https://doi.org/10.4312/jis.66.1.31-42