Potopisni žanri na prelomu 19. in 20. stoletja v slovenskem revijalnem tisku: Slovenski pogled na »srbski Pariz«

Avtorji

  • Špela Sevšek Šramel

Ključne besede:

potopis, Beograd, slovansko vprašanje, slovenski potopisci, Anton Aškerc

Povzetek

Potopisni žanr se v začetku dvajsetega stoletja modificira v estetskem in ideološkem smislu. Poleg revijalnih objav izhajajo v vedno večjem številu tudi knjižne izdaje, moškim avtorjem se pridružujejo ženske avtorice potopisov. Obenem prepoznavamo tudi premik od izrazito faktografskega, opisnega potopisa v bolj literarizirano obliko, denimo v žanru potopisna črtica. Upodobitve potovanja na Balkan pri slovenskih avtorjih v tem obdobju povezuje ideja slovanstva, ki izpostavlja kulturno in predvsem jezikovno bližino. Odnos do etnične in konfesionalne drugačnosti je v potopisih vir stereotopinega vrednotenja, ki je presežen samo na nekaterih mestih. Mesto Beograd v slovenskem potopisju ne predstavlja končne točke poti, temveč vmesno postajo na potovanju po Balkanu. V prispevku so poleg Aškerčevega potopisa Izlet v Carigrad (1893) obravnavani še potopisi Ljudevita Stiasnyja, Ivana Knifica, Josipa Lavtižarja in Marice Gregorič.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.01.2024

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Sevšek Šramel, Špela. (2024). Potopisni žanri na prelomu 19. in 20. stoletja v slovenskem revijalnem tisku: Slovenski pogled na »srbski Pariz«. Jezik in Slovstvo, 66(1), 31-42. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17885

Podobni članki

1-10 od 235

Lahko poskusite tudi zaženi napredni iskalnik podobnosti za ta članek.