Učinkovitost komunikacije – zakaj ne z latinico? Primer japonščine

Chikako Shigemori Bučar

doi:10.4312/jis.66.2-3.243-258

Učinkovitost komunikacije – zakaj ne z latinico? Primer japonščine

Avtorji

Chikako Shigemori Bučar

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.66.2-3.243-258

Ključne besede:

abeceda, zlogovnica, logogram, mešani slog pisanja, pravopisna reforma

Povzetek

Mešani slog pisanja z logogrami, zlogovnicama in z latinico ima svoje prednosti ter slabosti. Članek predstavlja slovenski in evropski pogled na japonski sistem pisave. Prvi latinični zapisi japonskega jezika so nastali v 16. in 17. stoletju. V novejši zgodovini Japonske so se pojavila prizadevanja za racionalizacijo pisnega jezika, vendar se nista uveljavili niti popolna latinizacija jezika niti popolna odprava kitajskih pismenk. To kaže, da za učinkovito komunikacijo mogoče potrebujemo hitrost in tudi izraznost sporočila.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

15.02.2021

Številka

Letn. 66 Št. 2-3 (2021)

Rubrika

Članki

Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Kako citirati

Shigemori Bučar, C. (2021). Učinkovitost komunikacije – zakaj ne z latinico? Primer japonščine. Jezik in Slovstvo, 66(2-3), 243-258. https://doi.org/10.4312/jis.66.2-3.243-258