Podoba ladje in morja v treh slovenskih dramah
DOI:
https://doi.org/10.4312/jis.66.4.97-105Ključne besede:
slovenska dramatika, morje, ladja, Miran Jarc, Vitomil Zupan, Žanina Mirčevska, pesniški jezikPovzetek
V članku analiziramo tri slovenske drame: Ognjeni zmaj Mirana Jarca, Ladja brez imena Vitomila Zupana in Konec Atlasa Žanine Mirčevske. Čeprav gre za besedila iz treh različnih časovnih obdobij, jih povezuje prostor dogajanja, to je ladja, postavljena na razburkano morje. Raziskava pokaže, da je ladja sredi oceana prispodoba za človekov nemir in notranje boje ter prerašča v simbol človekove plovbe med dobrim in zlim, morje pa posledično simbolizira človekovo vrženost v svet in odpira temeljna ontološka vprašanja o obstoju in smislu ter moralni odgovornosti posameznika. Besedila povezuje tudi slog pisanja, saj je za vsa tri značilna bogata simbolika in metaforika ter pesniški jezik. Dramska besedila izpostavljajo alegoričnost dogajanja, poetičnost jezika, težnjo po spoznavanju neke celostne resnice o svetu, pogosto tudi z navezavo na svetopisemsko izročilo.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
15.04.2021
Številka
Rubrika
Članki
Licenca
Avtorske pravice (c) 2021 Mateja Pezdirc Bartol

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
Pezdirc Bartol, M. (2021). Podoba ladje in morja v treh slovenskih dramah. Jezik in Slovstvo, 66(4), 97-105. https://doi.org/10.4312/jis.66.4.97-105