Doživljanje kot proces literarne interpretacije

Alojzija Zupan Sosič

doi:10.4312/jis.69.3.237-250

Avtorji

Alojzija Zupan Sosič Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.69.3.237-250

Ključne besede:

doživljanje, empatija, suhoparna literarna interpretacija, identifikacija s pesemskim jazom, vživljanje v lirsko situacijo

Povzetek

Skrbno posvečanje doživljanju, procesu literarne interpretacije, lahko pripomore k boljši empatiji, temu osnovnemu pogoju humanejše družbe, hkrati pa vzporedno ponuja večjo mero užitka ali ugodja pri razvijanju literarne zmožnosti. Empatija, sposobnost razumevanja čustev, mišljenja in dejanj druge osebe, namreč omogoča dostop do notranjega doživljanja drugega, hkrati pa tudi spoznavanja sebe. Sodobne raziskave v literarni vedi posvečajo največ pozornosti pripovedni empatiji, kjer najpomembnejša raziskovalka Suzanne Keen izpostavlja kar tri empatije, to je besedilno, bralčevo in avtorjevo. Doživljanje med teoretiki argumentirano zagovarjata Felski in Vernay: prva se zavzema za čustveni pristop kot ukrep za povečanje zanimanja za književnost, drugi ga zagovarja kot boj proti suhoparni interpretaciji in pri tem predlaga opuščanje neosebnih izjav, fraz in majestetičnega plurala ter posnemanje t. i. impresionistične kritike. V pokušini doživljanja dveh pesmi na koncu razprave povzemam svoje predloge: prvemu, glasnemu branju in pogovoru o prvih bralnih vtisih posvetiti več časa, na branje se pripraviti, ustvariti posebno razpoloženje za poslušanje pesmi in dialoškost doživljanja, v vprašanjih upoštevati identifikacijo s pesemskim jazom in vživljanje v lirsko situacijo.

Ključne besede: doživljanje, empatija, suhoparna literarna interpretacija, identifikacija s pesemskim jazom, vživljanje v lirsko situacijo

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Vira

Kozin, Tina, 2020: nebo pod vodo. Maribor: Litera.

Quasimodo, Salvatore, 1973: Pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Literatura

Batson, C. Daniel, 2011: The Empathy-Altruism Hypothesis: Issues and Implications. Decety, Jean (ur.): Empathy: From Bench to Bedside. Cambridge: The MIT Press. 41–55. DOI: https://doi.org/10.7551/mitpress/8884.003.0006.

Eisenberg, Nancy, Huerta, Snjezana in Edwards, Alison, 2011: Relations of Empathy-Related Responding to Children and Adolescents‘ Social Competence. Decety, Jean (ur.): Empathy: From Bench to Bedside. Cambridge: The MIT Press. 147–163. DOI: https://doi.org/10.7551/mitpress/8884.003.0014.

Hribar Sorčan, Valentina, 2013: Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Hribar Sorčan, Valentina, 2014: Odnos do drugega v filozofiji moderne kulture in umetnosti. Pirc, Tadej (ur.): Horizonti drugosti. Gornja Radgona: A priori. 39–59.

Keen, Suzanne, 2006: A Theory of Narrative Empathy. Narrative 14/3. 207–236.

Keen, Suzanne, 2007: Empathy and the Novel. Oxford, New York: Oxford University Press. DOI: https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195175769.001.0001.

Keen, Suzanne, 2011: Introduction: Narrative and the Emotions. Poetics Today 32/1. 1–53. DOI: https://doi.org/10.1215/03335372-1188176.

Keen, Suzanne, 2015: Narrative Form. New York, London: Palgrave Macmillan, St. Martin Press.

Krakar Vogel, Boža, 2004: Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS.

Krakar Vogel, Boža, 2020: Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Rokus Klett.

Marjanovič Umek, Ljubica in Zupančič, Maja, 2003: Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju. Blatnik Mohar, Marina (ur.): Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 22–33.

Nussbaum, Martha, 1997: Cultivating Humanity. Cambridge: Harvard University Press.

Simonič, Barbara, 2010: Empatija: Moč sočutja v medosebnih odnosih. Ljubljana: Frančiškanski družinski inštitut.

Šlibar, Neva, 2008: Sedmero tujosti literature – ali o nelagodju v/ob literaturi, literatura kot tujost, drugost in drugačnost. Krakar Vogel, Boža (ur.): Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 15–37.

Tokarczuk, Olga, 2020: Pozorni pripovedovalec. Literatura 32/343–344. 136–160. Prev. Jana Unuk.

Vaish, Amrisha in Warneken, Felix, 2011: Social-Cognitive Cotributors to Young Children‘s Empathic and Prosocial Behavior. Decety, Jean (ur.): Empathy: From Bench to Bedside. Cambridge: The MIT Press. 131–147. DOI: https://doi.org/10.7551/mitpress/8884.003.0013.

Vernay, Jean-Francois, 2016: The seduction of fiction: a plea for putting emotions back into literary interpretation. Cham: Palgrave Macmillan.

Zajc, Ivana, 2019: Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo 64/3–4, 57–67.

Zupan Sosič, Alojzija, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.

Zupan Sosič, Alojzija, 2020: Pripovedna empatija ter Cankarjeva romana Hiša Marije Pomočnice in Križ na gori. Primerjalna književnost 43/1. 223–243. DOI: https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i1.13.

Zupan Sosič, Alojzija, 2021: Literarna interpretacija pesmi Tine Kozin in Braneta Mozetiča. Pavlič, Darja (ur.): Slovenska poezija. Obdobja 40. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 121–127.

Zupan Sosič, Alojzija, 2022: Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil. Maribor: Litera.

Žbogar, Alenka, 2019: Razvijanje literarne zmožnosti pri pouku književnosti. Jezik in slovstvo 64/1. 73–83. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1JVO75NN (dostop 13. 5. 2024).

Žbogar, Alenka, 2019: Problem-oriented Creative Literature Instruction. Slovene studies 36/1. 55–72.

Žunkovič, Igor, 2022: Vojna v literaturi: doživljanje vojne pri literarnem branju. Primerjalna književnost 45/2. 117–130. DOI: https://doi.org/10.3986/pkn.v45.i2.07.