Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino

Jozef Pallay

doi:10.4312/jis.70.1-2.65-79

Avtorji

Jozef Pallay Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/jis.70.1-2.65-79

Ključne besede:

hibridizacija, jezikovna konvergenca in divergenca, transfer, purizem, češčina in slovaščina v kontaktu, dvojezikovnost

Povzetek

V prispevku pregledno orišemo glavne zgodovinske razvojne tendence slovaščine v odnosu do divergence in konvergence s češčino, kar je tesno povezano z vprašanjem jezikovnega purizma. Težišče tega orisa temelji na kratkem preglednem opisu najnovejšega stanja tega razvoja po razpadu Češkoslovaške in nastanku Slovaške kot samostojne države. Kljub novonastali situaciji in pričakovani divergenci, postopnemu oddaljevanju obeh jezikov, po naših opažanjih v rabi slovaščine paradoksalno prihaja do konvergence s češčino kot posledica asimetričnosti vzajemnih vplivov slovaščine in češčine v ekonomskem, izobraževalnem in zlasti medijskem prostoru. Deloma je to rezultat očitnih jezikovnih napak. Rezultat enosmernega prekomernega transferja v drug jezik je ekstralingvalni jezikovni hibrid kot denimo denglisch, spanglish idr. Na primerih iz sodobnega živega sporazumevanja poskušamo s pomočjo empiričnega opazovanja in deloma člankov in internetnih diskusij uglednih slovaških tiskanih medijev pokazati nespregledljiv proces hibridizacije slovaščine v rabi s češčino na zvočni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski, leksikalni in leksikalno-semantični ravni kot primer novodobne češkoslovaščine.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Buzássyová, K. (1979). Interferencie s češtinou a jej príčiny. Slovenská reč, 44(2), 65−71.

Dolník, J. (2010). Teória spisovného jazyka so zreteľom na spisovnú slovenčinu. VEDA.

Lipowski, J. (2005). Konvergence a divergence češtiny a slovenštiny v československém státě. Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego.

Nábělková, M. (2007). Closely Related Languages in Contact: Czech, Slovak, „Czechoslovak“. International Journal of the Sociology of Language, 2007(183), 53–73. https://doi.org/10.1515/IJSL.2007.004

Nábělková, M. (2008). Slovenčina a čeština v kontakte: Pokračovanie príbehu. VEDA, vydavateľstvo SAV, Jazykovedný ústav Ľ. Štúra SAV, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy v Praze.

Nábělková, M. in Sloboda, M. (2005). „Aj ja som išiel do sveta a donášel jsem své lásce najkrajšie kvety...“: Podoby bilingválneho diskurzu a „českoslovenčina“. V J. Štefánik (ur.), Individuálny a spoločenský bilingvizmus (str. 51−65). Univerzita Komenského, Gramma.

Ondruš, Š. in Sabol, J. (1984). Úvod do štúdia jazykov. Slovenské pedagogické nakladateľstvo.

Pallay, J. (2005). K terminológii bilingvizmu: dvojjazykovosť v slovenskej jazykovede. V J. Štefánik (ur.), Individuálny a spoločenský bilingvizmus (str. 73−76). Univerzita Komenského Bratislava.

Pallay, J. (2017). Slovinsko-slovenské paralely jazykového purizmu. V Š. Sevšek Šramel in J. Pallay (ur.), Sedemdeset let slovakistike v Ljubljani: Posvečeno Andreju Rozmanu (str. 141−152). Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Ramovš, F. (1936). Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Akademska založba.

Tivadar, H. (2022). Policentrični razvoj slovenskega jezika in njegov vpliv na oblikovanje govorne norme. V G. Nikolovski (ur.), Slavistična prepletanja 1 (str. 83–97). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.

Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Cankarjeva založba.