Poklic kot osnova avtobiografije na Kočevskem

Povzetek

Uspešna poklicna dejavnost je pomembna za zadovoljstvo posameznika, ki želi prispevati v skupnost. V avtobiografskih literarizacijah pa je uspeh posameznika relativiziran glede na stanje v skupnosti. Prispevek obravnava tri poklicne avtobiografije, ki predstavljajo kariere na Kočevskem v treh obdobjih: neposredno po 2. svet. vojni, v času osamosvajanja Republike Slovenije in v času, sredi katerega se je zgodila pandemija. V posamezni izmed njih se literarna vrednost bolj ali manj umika dokumentarni. Ugotovimo, da v skupnosti vztrajajo negativne vrednote, ki se jim avtorji obravnavanih knjig (Miloš Humek, Branko Kovač in Bruno Urh) sizifovsko poskušajo zoperstavljati s svojo poklicno dejavnostjo. Kadar v avtobiografijah ustvarijo fikcijske nadgradnje realnosti, pa med aktualizacijo literature, ki se neizogibno dogaja med branjem, vednost o stvarnih razmerah realistično kontekstualizira, kar je avtor nameraval abstrahirati.