Sopionibus scribam: Translating Catullan Aischrology

Abstract

Približno pred letom sem oklevaje sprejel nalogo, naj iz obstoječih in po potrebi novih prevodov Katulove lirike sestavim izbor za dvojezično latinsko slovensko izdajo. Prava vsebina te naloge se je skrivala za na videz nedolžno formulacijo »po potrebi novih«: tisto, kar ni prevedeno ali pa obstaja samo v precej olepšanih Šmitovih prevodih, so povečini sramotilne pesmi z obsceno vsebino. Ob tem naj že takoj omenim, da se mi številne Šmitove prepesnitve zdijo zelo posrečene in nekatere skoraj nedosegljive (npr. c. 47, Acmen Septimius), in tudi pri prevajanju ajshrologijeje včasih znal biti nenavadno neposreden in učinkovit (npr. pri »Egnatiju«, c. 97) - seveda dokler ne gre Katul »predaleč«. Šmitovi prevodi so nastali v času, ko ni bilo mogoče objaviti česarkoli, vseeno pa se zdi, da prevajalcu zvrst ni bila najbolj po duši. »Hoja za Katulom«2 je vendarle predvsem hoja za nežnim in nedolžnim, morda tudi strastno razrvanim, mnogo manj pa za grobim in vulgarnim Katulom.