O reviji

Programska zasnova

Revija Knjižnica (ISSN 0023-2424, e-ISSN 1581-7903) objavlja najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter sorodnih ved. Poslanstvo revije Knjižnica je prispevati k razvoju teorije in prakse ter dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh področjih. Revija objavlja prispevke predvsem iz centralne, jugovzhodne in vzhodne Evrope.

Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem in angleškem jeziku. Izjemoma objavlja tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem jeziku ...). Druge prispevke, kot so bibliografije, krajši članki, ocene, poročila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, obvestil, razpisov ZBDS, njenih strokovnih teles ali področnih društev, pa objavlja le v slovenskem jeziku.

Splošna načela za recenzije

Recenzijski postopek je anonimen za avtorja in recenzenta. Postopek traja približno od dveh do šestih tednov. Recenzente izbira odgovorni urednik. Recenzirajo se znanstveni in strokovni prispevki, ki ustrezajo navodilom uredništva. Recenzent pregleda sledeče vidike:

  • Vsebina: splošna zanimivost, inovativnost, primernost za objavo v reviji, če je tematika že bila obdelana, se preveri, ali je avtor upošteval ugotovitve preteklih študij.
  • Metodologija: ustreznost uporabljenih metod, vzorčenja, postavljanja in potrjevanja oz. zavračanja hipotez ipd.
  • Struktura oziroma zgradba prispevka: dolžina in razdelitev besedila.
  • Znanstvena oprema: doslednost pri citiranju in navajanju virov, opombe, slikovno gradivo in prikazi ipd.

Objavljeni so prispevki, ki so bili pozitivno ocenjeni s strani recenzenta ter ustrezno dopolnjeni glede na recenzetske in uredniške pripombe.

Pogostost izhajanja revije

Revija izide trikrat letno, praviloma v januarju, juniju in oktobru v dveh enojnih številkah in eni dvojni.

Zgodovina revije

Prva številka revije Knjižnica je izšla spomladi leta 1957, deset let po ustanovitvi slovenskega bibliotekarskega društva. Njen prvi urednik je bil Maks Veselko, kasneje pa so kot uredniki delovali še dr. Branko Berčič, Jože Munda, Vlasta Pacheiner, dr. Bruno Hartman, Jože Šifrer, mag. Jelka Gazvoda, dr. Melita Ambrožič, dr. Eva Kodrič-Dačić, dr. Primož Južnič in mag. Branka Badovinac, dr. Ines Vodopivec  in dr. Alenka Kavčič-Čolić, dr. Gorazd Vodeb in Damjana Vovk ter dr. Irena Eiselt in Damjana Vovk. Danes Knjižnico urejata dr. Polona Vilar kot odgovorna urednica in dr. Mojca Rupar Korošec kot glavna urednica.

Priprave na izdajanje strokovne knjižničarske revije so potekale vse od ustanovitve Društva bibliotekarjev Slovenije leta 1947, saj so člani društva že zgodaj ugotovili, da stroka potrebuje svoje glasilo, ki bo prispevalo k širitvi strokovnega znanja in napredka. Slovensko knjižničarstvo s svojo dolgo tradicijo je ravno v petdesetih letih doživelo prvi velik razmah, ki se v večjih ali manjših korakih nadaljuje vse do danes. Revija Knjižnica je v vseh obdobjih poskušala slediti temu razvoju, marsikdaj pa je bila tudi za spoznanje pred njim. Poslanstvo revije je biti ogledalo stroke in prostor srečevanja in posredovanja idej in znanja.

Od začetnih predvsem praktičnih in izkustvenih prispevkov in pričevanj se je njena vsebina poglobila in čedalje bolj prehajala v smer teoretičnih spoznanj. Vsako obdobje v razvoju revije je prineslo nove poglede na strokovno publiciranje in tudi nove zahteve njenih bralcev.

Revija Knjižnica nikoli ni imela profesionalnega uredništva, vedno so zanjo skrbeli številni člani društva ob svojem rednem delu in vsak je prispeval svoj delež k njenemu obstoju in razvoju.

Politika odprtega dostopa in samoarhiviranja

Vsi članki revije so brezplačno prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Založnik avtorjem ne zaračunava stroške za sprejete oziroma objavljene prispevke ("article processing charges", "article submission charges").

Revija Knjižnica omogoča dostop do prispevkov takoj po izidu. Revija omogoča takojšen odprt dostop do celotne vsebine v skladu s prepričanjem, da javna dostopnost raziskovalnega znanja spodbuja izmenjavo znanja in idej.

Avtorjem pred ali po objavi del ne zaračunavamo stroškov, prav tako ne zaračunavamo stroškov bralcem za prenos del. To je mogoče zaradi finančne podpore ZBDS, Ministrstva za kulturo RS, sponzorjev in donatorjev, ARRS in truda uredniškega odbora ter nenehne podpore kolegov recenzentov.

Celotno besedilo te revije se lahko brezplačno uporablja za kakršen koli namen, ob upoštevanju avtorskih pravic avtorja in založnika. Pravice za uporabo del so opredeljene z licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0). Uporabniki lahko berejo, delijo (kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli mediju in obliki) in predelujejo avtorska dela (urejanje, predelava in vključevanje vsebine v lastna dela v vse namene, tudi komercialne), če se navede avtorstvo in citira delo prve objave. Pri predelavi se delo deli pod enakimi pogoji kot izvirnik.

Informacije o naročninah za tiskano izdajo prejemajo od ZBDS (revija.knjiznica@zbds-zveza.si).

Revija zagovarja zeleno politiko samoarhiviranja, opredeljeno in kategorizirano v skladu s politiko avtorskih pravic in samoarhiviranja SHERPA / RoMEO Publisher, po kateri lahko avtorji shranjujejo nerecenzirane, strokovno recenzirane in objavljene različice svojega dela.

Prispevki, objavljeni v reviji Knjižnica, se lahko hranijo v institucionalnih in tematskih repozitorijih s podatki o reviji in različici prispevka, za objavljene prispevke pa je treba navesti DOI.

Sofinanciranje