Primerjava zastopanosti bralnih klubov v hrvaških in slovenskih splošnih knjižnicah in strokovnih časopisih
Zastupljenost klubova čitatelja u hrvatskim i slovenskim narodnim knjižnicama i stručnim časopisima
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.67.1-2.5Povzetek
Cilj: Glavni cilj članka je raziskati zastopanost bralnih klubov kot programov v slovenskih in hrvaških splošnih knjižnicah ter kot tematik v strokovnih in znanstvenih člankih v strokovnih revijah Vjesnik bibliotekara Hrvatske (VBH) in Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti.
Metodologija/Pristop: Izhodiščna hipoteza je, da je bralni klub nesorazmerno zastopan kot tema v strokovnih revijah glede na njegovo prisotnost v praksi. Pogostost bralnih klubov v praksi hrvaških in slovenskih splošnih knjižnic je raziskana z online anketnim raziskovanjem z naslovom Kako so se bralni klub znašli, soočeni s pandemijo bolezni COVID-19, ki je bilo izvedeno v letu 2020. Nato je izvedena analiza vsebine sodobnih člankov, objavljenih v Vjesniku bibliotekara Hrvatske in Knjižnici: Reviji za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti v obdobju med letoma 2000 in 2020, kis o bili v času raziskave dostopni na daljavo. Pregledano je bilo skupaj 1024 del.
Rezultati: Rezultati anketnega raziskovanja so pokazali, da je vsaj 21 % hrvaških in 37 % slovenskih splošnih knjižnic imelo bralne klube kot programsko aktivnost v letu 2019 in začetku leta 2020. Z vsebinsko analizo člankov je bilo najdenih 12 člankov, v katerih se omenja bralni klub, a le pet jih obravnava te klube kot eno od glavnih tematik, s čimer je postavljena hipoteza potrjena.
Originalnost/Uporabnost raziskovanja: V tem članku so prvič prikazani podatki o zastopanosti bralnih klubov kot tematike v strokovnih in znanstvenih delih v vodilnih hrvaških in slovenskih strokovnih revijah s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti.
_______________________
Svrha/Cilj: Glavni cilj ovog rada jest istražiti zastupljenost klubova čitatelja kao pro-grama u hrvatskim i slovenskim narodnim knjižnicama te kao teme u stručnim i znanstvenim člancima u strukovnim časopisima Vjesnik bibliotekara Hrvatske (VBH) i Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti.
Metodologija/Pristup: Polazna je hipoteza da je klub čitatelja nerazmjerno zastupljen kao tema u strukovnim časopisima u odnosu na njegovu prisutnost u praksi. Učesta-lost klubova čitatelja u praksi hrvatskih i slovenskih narodnih knjižnica istražena je online anketnim istraživanjem pod nazivom Kako su se klubovi čitatelja snašli suočeni s pandemijom bolesti COVID19, provedenim 2020. godine. Zatim je provedena sadr-žajna analiza suvremenih članaka objavljenih u Vjesniku bibliotekara Hrvatske i Knjižnici: Reviji za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti u razdoblju od 2000. do 2020. godine, a koji su u trenutku provedbe istraživanja bili dostupni na daljinu. Pregledana su ukupno 1024 rada.
Rezultati: Rezultati anketnog istraživanja pokazali su da je najmanje 21 % hrvatskih i 37 % slovenskih narodnih knjižnica imalo klubove čitatelja kao programsku aktivnost tijekom 2019. i početkom 2020. godine. Sadržajnom analizom članaka pronađeno je 12 članaka u kojima se spominje klub čitatelja, no samo njih 5 se bavi klubovima kao jednom od glavnih tema, čime je potvrđena postavljena hipoteza rada.
Originalnost/Primjenjivost istraživanja: U ovom se radu prvi put donose podaci o za-stupljenosti klubova čitatelja kao teme stručnih i znanstvenih radova u vodećim hr-vatskim i slovenskim stručnim časopisima iz područja knjižničarstva i informacijskih znanosti.
Ključne riječi: klubovi čitatelja, narodne knjižnice, stručni časopisi, Vjesnik bibliote-kara Hrvatske, Knjižnica: Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Žozefina Žentil Barić (Avtor)
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Opomba o avtorskih pravicah
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
