Jugoslovanski knjižnični sistem 1945 -1960
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.3Ključne besede:
jugoslovanski knjižnični sistem, 1945 - 1960, Zveza bibliotekarskih društev Jugoslavije, centralne republiške knjižnice, jugoslovanska bibliografijaPovzetek
Razvoj slovenskih javnih knjižnic in način njihovega delovanja je bil od konca 18. stoletja do osamosvojitve Slovenije vpet v širše državne oziroma zveze koncepte. Tudi strokovne in normativne osnove na katerih se je razvijal slovenski knjižnični sistem po koncu II. svetovne vojne, so bile enotne v vseh republikah Jugoslavije. Temeljile so na vzpostavitvi in enotni notranji organizaciji osrednjih republiških knjižnic, na enotnem sistemu obveznega izvoda publikacij, na koordiniranem in vzajemnem izvajanju nalog na področju knjižničarstva v okviru cele države (centralni katalogi in bibliografije), na enotnih strokovnih pravilih (pravila za katalogizacijo in klasifikacijo gradiva), sistemu povezovanja in sodelovanja med knjižnicami (medknjižnična izposoja in zamena gradiva), razvoja (bibliotečni centri), na sistemu enotnih strokovnih kvalifikacij ter na strokovnih bibliotekarskih društvih oziroma združenjih knjižnic na državni ravni. Skupaj z Bibliografskim inštitutom Federativne ljudske republike Jugoslavije so knjižnice gradile centralne kataloge in tekočo jugoslovansko bibliografijo. Knjižnični delavci so se preko republiških strokovnih društev povezovali v Zvezo bibliotekarskih društev Jugoslavije, ki je skrbela z razvoj enotnih strokovnih osnov knjižnične dejavnosti in bila generator razvoja na področju knjižničarstva. Poleg tega je na razvoj enotnega knjižničnega sistema pomembno vplivala tudi dokumentalistika z ustanovitvijo Jugoslovanskega centra za tehnično in znanstveno dokumentacijo (Jugoslovanski centar za tehničku i naučnu dokumentaciju v Beogradu) ter republiških dokumentacijskih centrov.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Eva Kodrič-Dačić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Opomba o avtorskih pravicah
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
