Potenciali sodelovanja knjižnic, muzejev in arhivov kot dediščinskih ustanov

raziskava med direktorji in direktoricami osrednjih območnih knjižnic, državnih muzejev in pokrajinskih arhivov

Povzetek

Namen: Kulturna dediščina velja kot skupna presečna množica t.i. dediščinskih ustanov, knjižnic, arhivov in muzejev (KAM). Tematika povezovanja teh ustanov je v tujini že dolgo aktualna tema, ki jo spodbujajo različne družbene spremembe, pa tudi upravno – finančne tendence in odločitve kulturnih politik. Pri nas ta tema še ni raziskana, zato v prispevku želimo predvsem predstaviti mnenja odgovornih oseb, ugotoviti zatečeno stanje, kakšne so zaznane potrebe in kakšna priporočila bi lahko podali.

Metodologija /pristop: izvedli smo raziskavo, h kateri so bila povabljena vodstva vseh treh vrst ustanov od januarja do aprila 2022 v obliki polstrukturiranega poglobljenega intervjuja. Teoretično smo raziskavo umestili v širši sociološki model javne sfere, ki omogoča razumevanje sprememb ali odpora do sprememb KAM kot javnega prostora in ožje v teorijo organizacijskega učenja predvsem z vidika učenja med organizacijami na način absorbcijske sposobnosti ter sistemskega mišljenja ter jo opremili s tipologijo stopenj sodelovanja na lestvici kolaboracijskega kontinuuma. Raziskave se je udeležilo 19 od 26 povabljenih oseb.

Rezultati: Intervjuvanci imajo večinoma pozitivno mnenje o sodelovanju lastne ustanove z ostalima dvema disciplinama in izpostavljajo pozitivne učinke tovrstnih sodelovanj tudi v bodoče. Raziskava pokaže, da sodelovanja KAM potekajo na relativno površinski ravni in ostajajo na začetnih stopnjah sodelovalnega kontinuuma. Skozi pogovore se izpostavljajo določene sistemske in konkretne ovire ter še neizkoriščene priložnosti.

Omejitve raziskave: raziskava predstavlja začetni impulz v relativno novi raziskovalni temi, ki posledično odpira številna nova vprašanja vsaj na področju izobraževanja kadrov, digitalnih vsebin in obdelave gradiv, česar se v pričujoči raziskavi ne lotevamo.

Izvirnost / uporabnost raziskave: v našem okolju je možnost KAM sodelovanj še relativno neznana, niti ni naklonjenosti vladnih politik v obliki morebitnih spodbud denimo za povezovalne projekte, ki bi iniciativam poglobljene dediščinske dejavnosti na nivoju skupne KAM omogočala pridobitev dodatnih sredstev ali nudila drugo ustrezno obliko podpore.