Razlogi za neuporabo storitev splošnih knjižnic

pilotna študija med starši predšolskih otrok

Avtorji

  • Katarina Švab

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13757

Ključne besede:

starši, predšolski otroci, neuporabniki, splošne knjižnice, knjižnične storitve

Povzetek

Namen: Knjižničarke in knjižničarji se že od nekdaj spopadajo z vprašanjem, kako pridobiti v knjižnico neuporabnike in nečlane. Vprašanje (p)ostaja aktualno tudi v današnjem času. V prispevku želimo predstaviti mnenja oziroma razloge za neobiskovanje knjižnic staršev predšolskih otrok, kakšna je njihova percepcija knjižnice in kaj bi morala knjižnica narediti, da bi ti starši s svojim otrokom obiskali knjižnico.
Metodologija/pristop: Da bi pridobili bolj poglobljene razloge ter podatke, smo izvedli pilotno študijo v obliki polstrukturiranega osebnega intervjuja. V februarju 2020 smo v različnih krajih Slovenije intervjuvali dvajset staršev predšolskih otrok, ki s svojimi otroki ne obiskujejo mladinskega oddelka in njihovi otroci niso člani knjižnice.
Rezultati: Čeprav intervjuvana skupina staršev knjižnice ne obiskuje, imajo o knjižnici, njenih storitvah in knjižničarjih dobro mnenje. Kot glavni razlog za neuporabo storitev knjižnice navajajo pomanjkanje časa, težave z dostopnostjo oziroma parkiranjem ter da so njihovi otroci še premajhni, da bi obiskovali knjižnico. V ospredju predlaganih izboljšav in sprememb ni bila knjižnična zbirka, temveč dogodki (delavnice, družabni dogodki), ki bi se jih lahko udeležili skupaj z otrokom. Bolj kot prilagoditve v opremi si želijo kotička, kjer ne bodo čutili, da so otroci s svojim oglašanjem moteči.
Omejitve raziskave: Podatkov pilotne raziskave ne moremo posploševati, četudi so bili intervjuji izvedeni v različnih krajih Slovenije. Pripombe in mnenja neuporabnikov so priložnost za razmislek o obstoječih in novih knjižničnih storitvah ter načrtovani promociji.
Izvirnost/uporabnost raziskave: V slovenskem prostoru ni veliko tovrstnih kvalitativnih raziskav z neuporabniki knjižnic. Rezultati so lahko izhodišče za nadalje raziskave v lokalni skupnosti in načrtovanje novih knjižničnih storitev za nove uporabnike, da odgovorijo na njihova pričakovanja in potrebe.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

  • Katarina Švab

    Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta,
    Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
    e-pošta: katarina.svab@ff.uni-lj.si

Literatura

Anderson, J., Anderson, A., Shapiro, J. in Lynch, J. (2001). Father’s and mother’s book selection preferences for their four year old children abstract. Reading horizons, 41(4), 189–210.

Ash, V. in Meyers, E. (2009). Every child ready to read@ your library®. Children and libraries, 7(1), 3.

Borko, T., Zabukovec, V. in Južnič, P. (2006). Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50(4), 93–105.

Breznik, M., Novljan, S., Jug, J. in Milohnić, A. (2005). Knjižna kultura. Ljubljana: Umco.

De la Peña McCook, K. in Bossaller, J. S. (2018). Introduction to public librarianship. Chicago: American Library Association.

D’Elia, G., Jörgensen, C., Woelfel, J. in Rodger, E. J. (2002). The impact of the internet on public library use: an analysis of the current consumer market for library and internet services. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 53(10), 802–820. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.10102

Goodall, D. L. (1989). Browsing in public libraries. Loughborough: Library and Information Statistics Unit.

Haramija, D., Jamnik, T. in Perko, M. (2017). Predšolska bralna značka. V M. Licardo in D. Haramija (ur.), Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju (str. 77–81). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-094-3.11

IMLS: Institute of Museum and Library Services: Table 8. (2016). Supplementary tables: public libraries survey fiscal year 2016. Washington, D.C.: Institute of Museum and Library Services. Pridobljeno 2. 5. 2020 s spletne strani: https://www.imls.gov/sites/default/files/fy2016_pls_tables.pdf

Johnson, P. (2018). Fundamentals of collection development and management. London: Facet.

Kamali, S., Ahmadian, L., Khajouei, R. in Bahaadinbeigy, K. (2018). Health information needs of pregnant women: information sources, motives and barriers. Health information and libraries journal, 35(1), 24–37. DOI: https://doi.org/10.1111/hir.12200

Matthews, J. R. (2013). Research-based planning for public libraries: increasing relevance in the digital age. Santa Barbara, CA: Libraries Unlimited.

Montessori, M. (2002). The Montessori method. Mineola, NY: Dover Publications.

Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Nicholas, D. in Marden, M. (1998). Parents and their information needs: a case study: parents of children under the age of five. Journal of librarianship and information science, 30(1), 35–48. DOI: https://doi.org/10.1177/0961000984244076

Ogunmodede, T. A., Ebijuwa, A. S. in Oyetola, S. O. (2013). Health information need and information sources of pregnant women in Ogbomoso Metropolis, Oyo State, Nigeria. Library philosophy and practice, (981). Pridobljeno 2. 5. 2020 s spletne strani: http://digitalcommons.unl.edu/libphilprac/981/

Perko, A. (B. l.). Problem današnje družbe je, da ni očetov. Ali so zapiti ali pa odsotni. Pridobljeno 3. 5. 2020 s spletne strani: http://www.andrejperko.si/objave/Problem%20danasnje%20druzbe.pdf

Podatkovni portal SI-STAT: demografsko in socialno področje [spletno mesto]. (2020). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 9. 12. 2015 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp

Rankin, C. in Brock, A. (ur.) (2015). Library services from birth to five: delivering the best start. London: Facet. DOI: https://doi.org/10.29085/9781783300808

Roberts, A. (2018). Designing adult services: strategies for better serving your community. Santa Barbara, CA: Libraries Unlimited.

Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. in Rugelj, S. (2019). Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: Umco.

Sotler, U. (2003). Predšolski otrok – uporabnik knjižnice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Statistični podatki o knjižnicah [spletno mesto]. (2018). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, BibSiSt online. Pridobljeno 28. 4. 2020 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: za obdobje 2018–2028. (2018). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.

Švab, K. in Žumer, M. (2015). The value of a library catalog for selecting children’s picture books. Cataloging and classification quarterly, 53(7), 717–737. DOI: https://doi.org/10.1080/01639374.2015.1044059

Vanobbergen, B., Daems, M. in Van Tilburg, S. (2009). Bookbabies, their parents and the library: an evaluation of a flemish reading program in families with young children. Educational review, 61(3), 277–287. DOI: https://doi.org/10.1080/00131910903045922

Žmuc-Tomori, M. (1989). Klic po očetu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Prenosi

Objavljeno

30.12.2020

Številka

Rubrika

ČLANKI

Kako citirati

Švab, K. (2020). Razlogi za neuporabo storitev splošnih knjižnic: pilotna študija med starši predšolskih otrok. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 64(3-4), 9–28. https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13757