Trideset let zbirke serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13760Ključne besede:
serijske publikacije, splošne knjižnice, Občinska knjižnica JesenicePovzetek
Namen: Namen prispevka je ob pomembni obletnici ovrednotiti, kakšna je trenutna zbirka serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, da bi znali začrtati njen razvoj v prihodnosti.
Metodologija/pristop: Metodologija, ki smo jo uporabili, zajema pregled podatkov o zbirki serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice za zadnjih deset let ter ustreznost zbranih podatkov s kvantitativnimi kazalci za knjižnično zbirko, navedenimi v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028).
Rezultati: Največ serijskih publikacij, ki so del zbirke serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, je uvrščenih v UDK skupino 0. Uporaba programske opreme COBISS3 in segmenta Serijske publikacije je upravljanje zbirke serijskih publikacij močno olajšala. Zbirka serijskih publikacij po številu enot v matični enoti ter krajevnih knjižnicah Strokovnim priporočilom in standardom za splošne knjižnice (2019) ustreza v 58 %. Glede na strokovna priporočila pa bi bilo treba povečati tudi nakup serijskih publikacij za bralce do 15. leta starosti. Izposoja serijskih publikacij na dom ter obisk čitalnice Občinske knjižne Jesenice sta se, glede na preteklo obdobje, zmanjšali za okoli 35 %.
Omejitve raziskave: Od leta 2006 za upravljanje zbirke serijskih publikacij uporabljamo programsko opremo COBISS3 s segmentom Serijske publikacije, kar je omogočilo dvig kakovosti upravljanja zbirke. Pred tem letom so bili podatki, potrebni za kakovostno upravljanje zbirke, težje dosegljivi.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati bodo služili kot osnova za načrtovanje nadaljnjega dela, povezanega s serijskimi publikacijami v Občinski knjižnici Jesenice.
Prenosi
Literatura
Bibliografija serijskih publikacij po območjih osrednjih območnih knjižnic od 1991 do 2013. (2014). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Bibliotekarski terminološki slovar. (2009). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Brezavšček, R. (2000). Plačevanje nabave in uporabe elektronskih revij. Knjižnica, 44(4), 99–115.
Grajfoner, A. (2018). Upravljanje knjižnične zbirke: primer knjižnične inventure serijskih publikacij. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov: revidirani ISBD(S): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Jamar, N. (2001). Bibliometrijsko bibliografska primerjava znanstvene serijske publikacije Materiali in tehnologije (2000) in Materials science and technology (2000). Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jamar, N. (2007). Znanstvene serijske publikacije s področja tehnike na Slovenskem: primer znanstvene serijske publikacije Materiali in tehnologije. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jamar, N. (2014). The components of abstracts: the logical structure of abstracts in the area of technical sciences. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Kaur, P. in Kaur Walia, P. (2015). Collection development and management within public libraries in Delhi. Library management, 36(1–2), 99–114. DOI: https://doi.org/10.1108/LM-11-2013-0104
Korez, B. (2007). Kakovost zbirke strokovnih in znanstvenih serijskih publikacij Univerzitetne knjižnice Maribor. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Krajšek, A. (2018). Bibliografjia leposlovja v časopisu Železar (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija Drobtinice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
LibStock [spletno mesto]. (2020). Bled: Računalništvo Bojan Pogačar. Pridobljeno 6. 3. 2020 s spletne strani: https://www.libstock.si
Osnovna navodila COBISS3: V6.22-00: priročnik za uporabnike. (2019). Maribor: Inštitut informacijskih znanosti. Pridobljeno 7. 9. 2019 s spletne strani: https://home.izum.si/izum/eprirocniki/3_COBISS3_Serijske_publikacije/Cel_3_COBISS3_Serijske_publikacije.pdf
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: za obdobje 2018–2028. (2019). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Udovič, D. (2002). Selekcija in deselekcija serijskih publikacij na področju biomedicine: študij primera Centralne medicinske knjižnice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Vidic Ratković, V. (1996). Evalvacija zbirke periodike v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani: Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Opomba o avtorskih pravicah
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
