Zakaj latinica ni dovolj

o izgubi informacij pri latinizaciji vzhodnoazijskih imen v knjižničnih katalogih

Avtorji

  • Kristina Hmeljak Sangawa
  • Hyeonsook Ryu
  • Mateja Petrovčič

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13763

Ključne besede:

latinizacija, kitajska pisava, korejska pisava, japonska pisava, knjižnični katalogi

Povzetek

Namen: Predstavljamo problem izgube informacij pri pretvarjanju imen iz kitajske, korejske in japonske pisave v latinico ter težave, ki jih nepovratna pretvorba prinaša tako knjižničarjem pri katalogizaciji kot tudi uporabnikom pri iskanju gradiva v vzhodnoazijskih jezikih v izključno latiničnem katalogu.
Metodologija/pristop: Po uvodnem opisu vzhodnoazijskih pisav, ki se uporabljajo za zapis kitajskih, korejskih in japonskih imen, standardov za latinični zapis ter ustanov, ki urejajo normativne podatke gradiva v teh jezikih, analiziramo postopke pretvarjanja zapisov lastnih imen iz vzhodnoazijskih pisav v latinico in obratno, ter ugotavljamo, kdaj pride do izgube informacij in posledično nepovratnosti pretvorbe. Na primeru knjižnice Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), ki je del Osrednje humanistične knjižnice in vključena v sistem COBISS, opišemo težave, ki jih povzroča izključno latinično zapisovanje podatkov pri upravljanju in rabi knjižnične zbirke v vzhodnoazijskih jezikih.
Rezultati: Iz prikaza različnih postopkov latinizacije kitajskih, korejskih in japonskih lastnih imen je razvidno, da pride v vseh primerih do izgube informacij. V primeru knjižnice Oddelka za azijske študije FF UL to povzroča težave tako upravljalcem kot uporabnikom knjižnične zbirke.
Omejitve raziskave: Raziskava analizira problem nepovratnosti pretvorbe vzhodnoazijskih pisav v latinico na teoretični ravni in na primeru ene knjižnice. V bodočih raziskavah pa bi bilo zanimivo podrobneje analizirati še druge konkretne primere, v katerih izključno latinični katalog otežuje ali onemogoča iskanje in upravljanje knjižničnih virov v nelatiničnih pisavah.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava, ki osvetljuje problem latinizacije pri upravljanju knjižničnih zbirk v vzhodnoazijskih pisavah v slovenskem prostoru in predlaga možno rešitev tega problema z uvedbo standarda Unicode.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

  • Kristina Hmeljak Sangawa

    Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2,
    1000 Ljubljana
    e-pošta: kristina.hmeljak@ff.uni-lj.si

  • Hyeonsook Ryu

    Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2,
    1000 Ljubljana
    e-pošta: hyeonsook.ryu@ff.uni-lj.si

  • Mateja Petrovčič

    Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2,
    1000 Ljubljana
    e-pošta: mateja.petrovcic@ff.uni-lj.si

Literatura

Aliprand, J. M. (2005). The structure and content of MARC 21 records in the Unicode environment. Information technology and libraries, 24(4), 170–179. doi: 10.6017/ital.v24i4.3381 DOI: https://doi.org/10.6017/ital.v24i4.3381

Bekeš, A. (1999). Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave. Azijske in afriške študije, 3(1–2), 218–238.

Coulmas, F. (1989). The writing systems of the world. Oxford: Cambridge.

Daniels, P. T. (2001). Writing systems. V M. Aronoff in J. Rees-Miller (ur.), The handbook of linguistics (str. 43–80). Oxford: Blackwell. DOI: https://doi.org/10.1002/9780470756409.ch3

DeFrancis, J. (1989). Visible speech: the diverse oneness of writing systems. Honolulu: University of Hawaii Press. DOI: https://doi.org/10.1515/9780824841621

El-Sherbini, M. (2016). Improving resource discoverability for non-roman language collections. Predstavljeno na IFLA WLIC 2016. Pridobljeno 2. 6. 2019 s spletne strani: http://library.ifla.org/1982/1/S12-2016-el-sherbi-en.pdf

Hannas, W. C. (1997). Asia’s orthographic dilemma. Honolulu: University of Hawaiʻi Press.

Hmeljak Sangawa, K. (2019). Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev: kitajski vzori in japonske inovacije. V A. Bekeš, J. S. Rošker in Z. Šabič (ur.), Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL (str. 191–215). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Hmeljak Sangawa, K., Kobayashi, R., Kumagai, Y., Shigemori Bučar, C., Maeno, Y. in Shukuri, Y. (2003). Uvod v japonsko pisavo: hiragana, katakana in prvih 854 pismenk. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za azijske in afriške študije.

Jeon, Y. P. (1996). ISO의 한글 로마자 표기 남북통일안 고찰 = On ISO’s unified romanization system of the Korean language between the South and the North. 언어학 Eoneohag: journal of the Linguistic Society of Korea, 19, 297–317.

Kimura, M. (2015). Name authority data and its model for non-Latin representations with special emphasis on Chinese characters. Doktorska disertacija. Tokyo: School of Library and Information Science of Keio University. Pridobljeno 20. 2. 2020 s spletne strani: https://koara.lib.keio.ac.jp/xoonips/modules/xoonips/detail.php?koara_id=KO10001001-20154334-0001

Lam, K. T. (2006). EACC to unicode migration [spletno mesto]. OCLC CJK Users Group 2006 Annual Meeting, April 8 2006, San Francisco. Pridobljeno 2. 6. 2019 s spletne strani: https://slideplayer.com/slide/16172569/

Lee, H. B. (1993). 남.북한 로마자 표기법 비교 연구 [= Nam.Bukhan romaja pyogibeop bigyo yeongu]. 한글 HAN-GEUL, 222, 155–174.

Lunde, K. (2008). CJKV information processing (2nd ed.). Sebastopol, CA: O’Reilly Media.

McCune, G. M. in Reischauer, E. O. (1939). The romanization of the Korean language based on its phonetic structure. Transactions of the Korea branch of the Royal Asiatic Society, 29, 1–55. Pridobljeno 2. 6. 2019 s spletne strani: http://www.raskb.com/transactions/VOL29/KORS0749D_VOL29.pdf

Petrovčič, M. (2019). Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij. V A. Bekeš, J. S. Rošker in Z. Šabič (ur.), Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji (str. 235–257). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Petrovčič, M. in Lin, M. C. (2018). Sodobna kitajščina 1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pong, J. in Cheung, C. (2006). Cataloging of Chinese language materials in the digital era: the cataloging standards and practices in China, Taiwan and Hong Kong. Tushuguanxue Yu Zixun Kexue, 32. Pridobljeno 20. 2. 2020 s spletne strani: https://pdfs.semanticscholar.org/93e9/2cc9f2a167fc181b5f528b21020afcaf0a68.pdf

Slovenski pravopis. (2003). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC.

Taylor, I. in Taylor, M. M. (2014). Writing and literacy in Chinese, Korean and Japanese. Amsterdam: Benjamins. DOI: https://doi.org/10.1075/swll.14

Yao, K. T. (2003). Issues on East Asian character codes and Unicode: what happened to the character I input?. Journal of East Asian libraries, (131), 1–8. Pridobljeno 20. 2. 2020 s spletne strani: http://hdl.handle.net/10125/7976

Naslovnica

Prenosi

Objavljeno

30.09.2020

Kako citirati

Hmeljak Sangawa, K., Ryu, H., & Petrovčič, M. (2020). Zakaj latinica ni dovolj: o izgubi informacij pri latinizaciji vzhodnoazijskih imen v knjižničnih katalogih. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 64(1-2), 47–78. https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13763