Kako umestiti tradicijo v sodobnost?

Maistrova knjižnica kot kulturni spomenik prinaša s svojimi posebnostmi izvirne postavitve nove izzive z umestitvijo v redni fond UKM

Avtorji

  • Branka Kerec Prekoršek
  • Vlasta Stavbar

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13764

Ključne besede:

Maistrova knjižnica, kulturni spomenik državnega pomena, Univerzitetna knjižnica Maribor, osebne knjižnice, COBIB, inkorporacija, inventarizacija, signiranje

Povzetek

Namen: V letu 2018 je Maistrova knjižnica, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), postala kulturni spomenik državnega pomena. Gre za celovito knjižno zapuščino, ki je od leta 1998, ko je bila podpisana darilna pogodba z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. Z razglasitvijo se je UKM zavezala k ustreznemu popisu knjižničnega gradiva iz Maistrove zapuščine. Ker gre za izjemno osebno knjižnico, je UKM tako pri postavitvi kot pri popisovanju težila k ohranitvi izvirne postavitve, kolikor se le da. To ni pomembno le z vidika same hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in prezentacije knjižne zapuščine osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice – maistriane kot kulturnega spomenika. Tako se ohranja knjižnična zbirka kot celota, ohranja se tudi princip provenience in njene prvotne ureditve, vendar z vidnostjo v vzajemnem računalniškem katalogu.
Metodologija/pristop: Gre za kronološki pregled postopnih korakov od prevzema do razglasitve. Zaradi umanjkanja splošnih navodil ali priporočil, kako inkorporirati izvirne signature v sistem COBISS, gre za popis postopkov in odločitev, ki so pripeljali do sprejetih prilagoditev. Taka obravnava osebnih knjižnic je pri nas prej izjema kot pravilo, saj knjižničarska stroka še ni prepoznala pomena celostne obravnave in ohranitve osebnih knjižnic kot kulturnozgodovinske vrednosti.
Rezultati: Specifika postavitve gradiva v osebni knjižnici, ki izhaja iz izvirne postavitve njenega tvorca, vpliva na delovne postopke. Predstavljene rešitve pri signiranju, inventariziranju in opremi gradiva, kot tudi inkorporiranje obstoječe izvirne postavitve v sistem COBISS na način, kot ga zahtevajo pravila o vpisovanju podatkov o zalogi, vključno z nastavitvami lokalnih šifrantov, kažejo, da inkorporacija izvirne postavitve ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. S seboj prinaša posebnosti, ki niso čisto kompatibilne pri ‘prenosu’ v sistem COBISS in njegove zakonitosti, zato je predstavljena rešitev, ki se je zdela v UKM pri popisovanju najbolj sprejemljiva. Maistrova knjižnica v UKM tako postaja vidna v COBIB-u, hkrati pa ohranja svojo avtentično postavitev in izjemnost.
Omejitve (raziskave): Osebne knjižnice so zrcalo posameznika, ne le po sami vsebini, temveč tudi po razvrščanju. Te specifike se lahko kažejo kot obremenjujoče, ko skušamo izvirno postavitev in označevanje prenesti v obstoječi sistem popisovanja zaloge. Slednji namreč ne omogoča vključitve vseh posebnosti.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek predstavlja organizacijo dela in postopke popisovanja, predvsem pa natančneje razloži strukturo postavitve in signature. Predstavljene rešitve so lahko v pomoč drugim skrbnikom osebnih knjižnic, ki stremijo k širši promociji vsebin s popisovanjem v slovenski vzajemni katalog. Maistrova knjižnica v UKM je primer sistematične obravnave osebnih knjižnih zbirk. Ohranja svojo avtentičnost, hkrati pa sledi današnji knjižničarski stroki.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

  • Branka Kerec Prekoršek

    Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor
    e-pošta: branka.kerec@um.si

  • Vlasta Stavbar

    Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor
    e-pošta: vlasta.stavbar@um.si

Prenosi

Objavljeno

30.09.2020

Kako citirati

Kerec Prekoršek, B., & Stavbar, V. (2020). Kako umestiti tradicijo v sodobnost? Maistrova knjižnica kot kulturni spomenik prinaša s svojimi posebnostmi izvirne postavitve nove izzive z umestitvijo v redni fond UKM. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 64(1-2), 29–46. https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13764