Priložnosti in ovire metapodatkov na slovenskem knjižnem trgu
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13769Ključne besede:
metapodatki, katalogizatorji, založniki, Catsi, SlovenijaPovzetek
Namen: Slovenski knjižni trg se trenutno sooča s težavami, ki so med drugim tudi posledica neoptimalnih procesov pri upravljanju z metapodatki. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše ovire in priložnosti na tem področju z vidika katalogizatorjev, saj so le-ti eni izmed najpomembnejših prejemnikov podatkov o knjigah in imajo dober vpogled v trenutno situacijo.
Metodologija/pristop: V raziskavi je sodelovalo šest slovenskih katalogizatorjev, ki se v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Univerzitetni knjižnici Maribor ukvarjajo s pripravo CIP zapisov. Za pridobivanje odgovorov smo pripravili strukturirane intervjuje, ki smo jih z udeleženci izvedli osebno in po elektronski pošti.
Rezultati: Slovenski katalogizatorji pri svojem delu opažajo, da metapodatki predvsem manjšim in neprofesionalnim založnikom povzročajo težave, ki pogosto izvirajo iz pomanjkanja znanja. Problematičen je tudi trenuten način posredovanja podatkov, ki jih morajo založniki za izpolnjevanje vseh zakonsko potrebnih postopkov poslati prek različnih sistemov. Kljub nekaterim pomislekom katalogizatorji vidijo kar nekaj priložnosti za prevzemanje založniških metapodatkov in uvedbo enotnega sistema za opisovanje knjig. Menijo, da spletni servis Catsi predstavlja dobro osnovo za optimizacijo procesov in standardizacijo zapisov, vendar bi ga bilo treba za ta namen nadgraditi.
Omejitve raziskave: Poleg majhnega števila udeležencev je raziskava omejena tudi zaradi priložnostnega vzorčenja. Rezultatov ne moremo posploševati, saj je prikazan le vidik sodelujočih katalogizatorjev in ne tudi drugih akterjev na slovenskem knjižnem trgu.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati izpostavljajo trenutno problematiko metapodatkov za knjige in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije. Pomembni so tako za praktike, ki se z identificiranimi težavami soočajo, kot tudi za snovalce sistemov, ki bi želeli optimizirati postopek upravljanja z metapodatki.
Prenosi
Literatura
Beky, E. L. (2004). ONIX: is there a return on investment for all publishers?. Publishing research quarterly, 20(2), 3–8. doi: 10.1007/s12109-004-0019-9 DOI: https://doi.org/10.1007/s12109-004-0019-9
Breedt, A. in Walter, D. (2012). White paper: the link between metadata and sales. Woking: Nielsen Book Services.
Burton, C. (2001). ONIX for libraries: an investigation into the feasibility of using ONIX International as a standard for bibliographic data transmission between the book trade and libraries in the UK. London: Book Industry Communication.
Cato, A. in Haapamäki, T. (2009). Cooperation with publishers: integration and sharing of metadata. V M. Žumer (ur.), National bibliographies in the digital age: guidance and new directions (str. 103–110). München: Saur. DOI: https://doi.org/10.1515/9783598441844.103
Catsi vmesnik za katalogizacijo. (2018). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 10. 9. 2019 s spletne strani: http://catsi.info/files/CATsi%20manual%201.1%20zaloznik.pdf
Center za razvoj knjižnic – CeZaR. Slovenska založniška produkcija. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 29. 10. 2019 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni-lj.si/slo_knjiga/index.php
Coviello, R. in Bell, G. (2016). Bic Bites: introduction to BIC basic metadata. London: Book Industry Communication. Pridobljeno 10. 9. 2019 s spletne strani: http://www.bic.org.uk/files/pdfs/BIC%20BITES/BIC%20Bites%20Introduction%20to%20BIC%20Basic%20Metadata_FINAL.pdf
Dawson, L. (2012). What we talk about when we talk about metadata. V H. McGuire in B. O’Leary (ur.), Book: a futurist’s manifesto: a collection of essays from the bleeding edge of publishing (str. 47–55). Boston: O’Reilly Media.
Debus-López, K., Williamson, D., Saccucci, C. in Williams, C. (2012). Bringing publisher metadata directly to the library. Library resources and technical services, 56(4), 266–279. DOI: https://doi.org/10.5860/lrts.56n4.266
Godby, C. J. (2010). Mapping ONIX to MARC. Dublin, Ohio: OCLC Online Computer Library Center.
Godby, C. J. (2012). A crosswalk from ONIX version 3.0 for books to MARC 21. Dublin, Ohio: OCLC Online Computer Library Center.
Handy, J. in Harrison, M. (2018). Metadata essentials: proven techniques for book marketing and discovery. Berkeley: Graphic Art Books.
ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 9. 3. 2020 s spletne strani: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2018/Komisija/isbd.pdf
Jug, T. (2019). Model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise kot osnova metapodatkovnega okvira za knjižni trg. Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jug, T. in Žumer, M. (2019). Opisovanje knjig za potrebe knjižnega trga. V T. Bešter in D. Vovk (ur.), Knjižnice – obvladovalke podatkov?: zbornik referatov (str. 51–65). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Kasdorf, B. (2014). Welcome to the metadata millennium: a guide to the many dimensions of metadata. Book business, 17(1), 18–23.
Kasdorf, B. (2018, 10. september). We’re on the verge of a golden age of publishing technology. Publishers weekly, 265(37), 22–23.
Lichtenberg, J. (2014, 8. september). Can Onix 3.0 create a global digital publishing industry?. Publishers weekly, 261(36), 32–34.
Luther, M. J. (2009). Streamlining book metadata workflow. Dublin, Ohio: OCLC. Pridobljeno 4. 12. 2019 s spletne strani: https://www.niso.org/sites/default/files/2017-08/StreamlineBookMetadataWorkflowWhitePaper.pdf
NISO. (2004). Understanding metadata. Bethesda: NISO Press.
OCLC metadata services for publishers. (2010). Dublin: OCLC.
O’Leary, B. (2012). Development, use, and modification of book product metadata: assessment and recommendations. New York: Book Industry Study Group.
ONIX: overview [spletna stran]. (2019). London: EDItEUR Limited. Pridobljeno 10. 5. 2019 s spletne strani: https://www.editeur.org/83/Overview/
Publisher guide to PrePub Book Link (PPBL). (2019). Washington: Library of Congress. Pridobljeno 29. 10. 2019 s spletne strani: https://www.loc.gov/publish/prepubbooklink/publisher-user-guide/CIP_Pub_guide.pdf
Ramesh, P., Vivekavardhan, J. in Bharathi, K. (2015). Metadata diversity, interoperability and resource discovery issues and challenges. DESIDOC Journal of library and information technology, 35(3), 193–199. doi: 10.14429/djlit.35.3.8074 DOI: https://doi.org/10.14429/djlit.35.3.8074
Register, R. in Mcllroy, T. (2015). The metadata handbook: a book publisher’s guide to creating and distributing metadata for print and ebooks. Columbus: Datacurate.
Riley, J. (2017). Understanding metadata: what is metadata, and what is it for?. Baltimore: National information Standards Organization.
Sanchez, E. R. (ur.). (2011). Conversations with catalogers in the 21st century. Santa Barbara: ABC-CLIO.
Tallent, J. (2016). Learning metadata for book publishing [videoposnetek]. Carpinteria, California: Lynda.com. Pridobljeno 15. 12. 2018 s spletne strani: https://www.lynda.com/Digital-Publishing-tutorials/Learn-Metadata-Book-Publishing-Basics/482053-2.html
Tennant, R. (2006). The new cataloger. Library journal, 131(7), 32.
Verona, E. (1970). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice I redalice. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Walter, D. (2016a). Nielsen Book UK study: the importance of metadata for discoverability and sales. New York: Nielsen Book Services.
Walter, D. (2016b). Nielsen Book US study: the importance of metadata for discoverability and sales. New York: The Nielsen Company.
Zakon o obveznem izvodu publikacij. (2006). Uradni list RS, št. 69.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Kako citirati
