Fotografije v arhivih, knjižnicah in muzejih
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13774Povzetek
Namen: V arhivih, knjižnicah in muzejih (AKM) fotografije navadno ne pomenijo poglavitne vrste gradiva, a jih zbirajo vse tri vrste ustanov. Ker vsaka od njih zaradi značilnosti svojega poslanstva deluje po svojih načelih in mednarodnih standardih, se opisi tovrstnega gradiva lahko razlikujejo, kar posledično lahko ovira uporabo. Zato smo proučili podobnosti in razlike v opisu, da bi lahko predlagali skupne smernice.
Metodologija/pristop: Na enem samem primeru fotografije iz obdobja prve svetovne vojne, ki bi se lahko nahajala v AKM, je pa shranjena v zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor, prikazujemo opis v sistemih COBISS (knjižnice), scopeArchiv (arhivi) in Galis (muzeji) in v standardnih formatih ISBD(NBM) in COMARC (knjižnice), ISAD(G) in ISAAR(CPF) (arhivi) ter Spectrum 5.0 in Object ID (muzeji), ki jih omenjene ustanove uporabljajo.
Rezultati: Za identifikacijo nujni podatki se v veliki meri ujemajo. Naslov fotografije prepišemo ali oblikujemo sami. Ime fotografa je v vseh treh sistemih mogoče nadzorovati. Sodobna krajevna imena so vpisana na standardni način. Staro poimenovanje lahko povzroča težave. Zapis časa ni nujno enoten niti v isti ustanovi. Motiva na fotografiji ni mogoče poenotiti, saj se lahko vsaka ustanova osredotoča na drugačen vidik. Lokacijski podatki pričajo o shrambi fotografije v ustanovi in so razmeroma skladni. Vprašanje o mestu digitalizirane različice pa je ostalo neodgovorjeno.
Omejitve raziskave: Ustvarili smo hipotetični, idealni opis ene same fotografije v treh sistemih.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Opravili smo podrobno primerjavo opisa ene fotografije, ki bi lahko bila v vseh slovenskih AKM opisana v treh različnih sistemih enako. Opise so prispevali izkušeni praktiki iz AKM.
Prenosi
Literatura
COMARC/B format za bibliografske podatke. (2018). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 21. 10. 2018 s spletne strani: https://izobrazevanje.izum.si/EntryForm-DesktopDefault.aspx?tabid=38&type=manual&manual=1_Comarc_B_svn
Filo, B. (1973). Drobni tiski v Visokošolski in študijski knjižnici v Mariboru. Knjižnica, 17(1–4), 81–90.
Hudelja, M. in Sosič, B. (2014). Etnološko dokumentarno gradivo je osnova za raziskovalno delo in njegovo promocijo med uporabniki. Glasnik SED, 54(1–2), 6–7.
ISAAR (CPF): international standard archival authority record for corporate bodies, persons and families (2nd ed.). (2004). Pariz: International Council on Archives. Pridobljeno 21. 9. 2019 s spletne strani: https://www.ica.org/en/isaar-cpf-international-standard-archival-authority-record-corporate-bodies-persons-and-families-2nd
ISAD(G): general international standard archival description (2nd ed.). (2000). Pariz: International Council on Archives. Pridobljeno 21. 9. 2019 s spletne strani: https://www.ica.org/en/isadg-general-international-standard-archival-description-second-edition
ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis (združena izd.). (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 24. 9. 2018 s spletne strani: https://www.nuk. uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2018/Komisija/isbd.pdf
ISBD(NBM): mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva (predelana izd.). (1997). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
ISO 3166-1:2013. Codes for the representation of names of countries and their subdivisions – Part 1: Country codes. (2013). Geneve: ISO.
Kerec, B. (2004). Status fotografij kot knjižničnega gradiva in njihova katalogizacija v perspektivi slovenskih priročnikov, pravilnikov in standardov. Knjižnica, 48(3),135–155.
Kerec, B. (2008). Bibliografski opis fotografij: oblikovanje naslova in vsebinskega opisa. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Kerec, B. (2014). Format COMARC za opis fotografij. Organizacija znanja, 19(2), 79–83. DOI: https://doi.org/10.3359/oz1402079
Ločniškar-Fidler, M. in Medic, M. (2006). Priporočila za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov. Knjižničarske novice, 16(9), 1–6.
Malec, L. (2014). Album Slovenije: osebni spomini 20. stoletja. V N. Gostenčnik (ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Arhivi v globalni informacijski družbi: zbornik mednarodne konference (str. 61–76). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. Pridobljeno 24. 10. 2018 s spletne strani: http://www.pokarh-mb.si/uploaded/datoteke/radenci2014/07_malec_2014.pdf
Malec, L. (2015). Album Slovenije: osebni spomini 20. stoletja: zasnova in vrednotenje uporabniškega vmesnika za samostojno dodajanje vsebin na portalu Kamra. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Matko, M. (2017). Secesijske razglednice Kočevja. Koprivnik: Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal.
Mikulin Mervič, V. (2019). Normativna kontrola imen oseb, družin in korporativnih teles v knjižnicah in arhivih. Knjižnica, 63(3), 59–78.
Novak, M. (2007). Preslikave vsebin v arhivskih strokovnih postopkih. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor.
Pravilnik o seznamih dediščine in varstvenih usmeritvah. (2010). Uradni list RS, št. 102/2010.
Pungerčar, M. (2006). Kratek oris gospodarskih dejavnosti Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja od sredine 19. do sredine 20. stoletja. V Pozdrav iz … Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja (str. 11–14). Metlika: Belokranjski muzej.
Register zemljepisnih imen [podatkovna zbirka]. (2017). Ljubljana: Geodetska uprava RS. Pridobljeno 20. 10. 2019 s spletne strani: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/register-zemljepisnih-imen/
Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (ReNPK14–17). (2013). Uradni list RS, št. 99/2013.
Semlič Rajh, Z. (2016). Smernice za gesljenje, klasificiranje in izdelavo tezavrov pri vsebinah arhivske vrednosti. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Semlič Rajh, Z. (2017). Izzivi popisovanja digitalnega in digitaliziranega arhivskega gradiva: analiza izvedenih popisov izvirnega e-arhivskega gradiva in digitalizatov v spletno dostopnih arhivskih podatkovnih zbirkah. V N. Gostenčnik (ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Digitalno in digitalizirano. Arhivsko gradivo včeraj, danes in jutri: zbornik mednarodne konference, Radenci, 5.–7. april 2017 (str. 87–96). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. Pridobljeno 21. 9. 2019 s spletne strani: http://www.pokarh-mb.si/uploaded/datoteke/Radenci/radenci_2017/13_semlic_rajh_2017.pdf
Sosič, B. (ur.). (2017). Priročnik za dokumentacijo: napotki za delo v muzejih in galerijah. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. Pridobljeno 19. 9. 2019 s spletne strani: http://www.sms-muzeji.si/C/Items/1032?cat=4
Spectrum 5.0 [spletna stran]. (2017). B. k.: Collection Trust. Pridobljeno 19. 9. 2019 s spletne strani: https://collectionstrust.org.uk/spectrum/spectrum-5/
SSKJ: slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Ljubljana: Založba ZRC. Pridobljeno 19. 9. 2019 s spletne strani: https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika
Širok, K. (2013). Družinska fotografija v prvi svetovni vojni: zgodbe družine Vuga v taborišču Bruk na Litvi. Foto antika, 30, 19–23.
The threachery of images. (2019). V Wikipedija: prosta enciklopedija. Pridobljeno 16. 10. 2019 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Treachery_of_Images
UDC MRF 2011 (3. elektronska izd.). (2014). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 19. 9. 2019 s spletne strani: http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/Predstavitev.aspx
UNIMARC bibliographic (3rd ed.). (2018). Haag: IFLA, UNIMARC Strategic Programme. Pridobljeno 24. 10. 2018 s spletne strani: https://www.ifla.org/publications/unimarc-bibliographic--3rd-edition--updates-2012-and-updates-2016
Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. (2017). Uradni list RS, št. 42/2017.