Vrednotenje bibliografske storitve z vidika raziskovalne dejavnosti: pomen in vpliv vodenja bibliografije raziskovalcev za knjižničarje v slovenskih raziskovalnih knjižnicah
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13796Ključne besede:
visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, bibliografske storitve, katalogizacija, bibliografije raziskovalcev, bibliografiPovzetek
Izvleček
Namen: Svetovanje uporabnikom pridobiva vedno večji pomen v celotnem obsegu knjižničnih storitev. Svetovanje raziskovalcem od knjižničarja zahteva poglobljena bibliometrijska znanja, predvsem v visokošolskih in specialnih knjižnicah. Knjižničar bibliograf v slovenskem prostoru vnaša bibliografske zapise v sistem COBISS in ima s tem vpogled v objave raziskovalcev svoje institucije. V prvem delu prispevka so raziskana znanja, ki jih knjižničarji bibliografi pridobijo z vodenjem bibliografij raziskovalcev, in njihov vpliv na vzajemni odnos bibliotekar – raziskovalec. Drugi del raziskave obravnava vprašanje, koliko časa potrebujejo za katalogizacijo posameznih bibliografskih enot.
Metodologija/pristop: Rezultati raziskave so kombinacija uporabe metode spletnega vprašalnika za visokošolske in specialne knjižničarje o njihovem delu (n = 113) in zabeležk 10 knjižničarjev bibliografov o času, potrebnem za izdelavo bibliografskega zapisa za potrebe bibliografij (n = 401 zapis).
Rezultati: Za večino knjižničarjev bibliografov vodenje bibliografij ni primarna delovna obveznost. Za kakovostno opravljanje tega dela so nujna različna znanja in raznovrstni načini pridobivanja dodatnih informacij in mnenj, ki jih knjižničarji bibliografi dobijo v pravilnikih in pri kolegih. Zaradi narave bibliografskega dela spoznavajo raziskovalna področja ustanove in raziskovalcev z druge perspektive in razvijajo osebni stik z raziskovalci. V prispevku je prikazan povprečen čas izdelave bibliografskega zapisa glede na vrsto gradiva.
Omejitve raziskave: Zaradi posebnosti slovenskega knjižničnega sistema, ki povezuje vzajemni katalog in informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (SICRIS), so rezultati uporabni le v slovenskem kontekstu. Analiza vrednotenja bibliografske storitve je nakazala, da bi bilo treba opraviti še intervjuje s knjižničarji bibliografi in raziskovalci, ki bi lahko pomembno dopolnili rezultate raziskave.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Knjižničarji bibliografi s svojim delom pridobijo vpogled v objave raziskovalcev institucije. Raziskava poudarja pomen spoznanj (predvsem vpogled v produkcijo raziskovalcev), ki jih knjižničar bibliograf pridobi z vodenjem bibliografij in jih lahko kakovostno uporabi pri svetovanju raziskovalcem na drugih področjih. Raziskava kaže na potrebo po zavestnem sodelovanju knjižničarjev bibliografov in raziskovalcev. Knjižničar bibliograf je zakladnica informacij za raziskovalce lastne ustanove in področja delovanja ustanove. Morebitna zunanja izvedba te storitve (t. i. outsourcing) bi pomenila manj kakovostno knjižnično informacijsko storitev.
Prenosi
Literatura
Åström, F. in Hansson, J. (2013). How implementation of bibliometric practice affects the role of academic libraries. Journal of librarianship and information science, 45(4), 316–322. doi 10.1177/0961000612456867 DOI: https://doi.org/10.1177/0961000612456867
BibSiST online: statistični podatki o knjižnicah [spletna stran]. (2018). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 8. 10. 2018 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php
Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSu: analiza problematike in možni ukrepi za izboljšanje. Knjižnica, 38(3–4), 75–92.
Dovoljenja za vzajemno katalogizacijo [spletna stran]. (2018). Maribor: IZUM. Pridobljeno 8. 10. 2018 s spletne strani: http://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=360&type=licence
Eustis, J. (2016). Transforming roles for catalog/metadata librarians through new initiatives: research data, digital humanities, and the digital repository at the University of Connecticut Libraries. V L. E. Bradford (ur.), Rethinking technical services: new frameworks, new skill sets, new tools, new roles (str. 9–19). Lanham: Rowman & Littlefield.
Gabbay, L. K. in Shoham, S. (2017). The role of academic libraries in research and teaching. Journal of librarianship and information science. Predhodna spletna objava. doi 10.1177/0961000617742462
Hoffman, N., Beatty, S., Feng, P. in Lee, J. (2017). Teaching research skills through embedded librarianship. Reference services review, 45(2), 211–226. DOI: https://doi.org/10.1108/RSR-07-2016-0045
Južnič, P. (2015). Pomen urejenih bibliografij za spremljanje in vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Organizacija znanja, 20(1), 10–14. doi 10.3359/oz1501010 DOI: https://doi.org/10.3359/oz1501010
Kazalci rasti [spletna stran]. (2018). Maribor: IZUM. Pridobljeno 8. 10. 2018 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/statistike_kazalci.asp
Knjižnice v sistemu COBISS.SI [spletna stran]. (2018). Maribor: IZUM. Pridobljeno 8. 10. 2018 s spletne strani: https://plus.si.cobiss.net/opac7/libraries
Ojsteršek, M., Kotar, M., Ferme, M., Hrovat, G., Borovič, M., Bregant, A., Bezget, J. in Brezovnik, J. (2014). Vzpostavitev repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala odprte znanosti. Knjižnica, 58(3), 15–39.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. (2016). Uradni list RS, št. 52/2016, 79/2017.
Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002, 92/2015.
Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. (2002). Uradni list RS, št. 96/2002, 115/2005, 22/2006-UPB1, 61/2006-ZDru-1, 112/2007, 9/2011, 57/2012-ZPOP-1A.
Žaucer, M. (2007). Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah. Knjižnica, 51(3–4), 195–210.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Kako citirati
