Mnenja splošnih in visokošolskih knjižničarjev o potrebnih spremembah knjižničnega kataloga
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.62.3.13803Ključne besede:
knjižnični katalogi, knjižničarji, splošne knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabnikiPovzetek
Izvleček
Namen: Knjižničarji bi morali ustvarjati knjižnični katalog na osnovi potreb uporabnikov, pri čemer so omejeni s katalogizacijskimi pravili in ustaljeno katalogizacijsko prakso. Vendar je za katalog po meri uporabnikov ključnega pomena poznavanje potreb in težav uporabnikov, s katerimi se srečujejo tudi knjižničarji v referenčnem pogovoru.
Metodologija/pristop: O problematiki obstoječih knjižničnih katalogov in potrebnih spremembah so bili izvedeni osebni intervjuji s šestimi knjižničarji iz slovenskih splošnih knjižnic in desetimi knjižničarji iz slovenskih visokošolskih knjižnic, ki se vsakodnevno srečujejo z uporabniki. Raziskava je bila opravljena v aprilu 2014 in juliju 2017 v prostorih splošnih in visokošolskih knjižnic.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na težave, s katerimi se srečujejo in jih zaznavajo knjižničarji v referenčnem pogovoru z uporabniki; opozorijo na problematiko različnih verzij gradiva; predstavijo pomembnost atributov in relacij za uporabnike knjižnic in knjižničarje, ki bi jih bilo treba vključiti v bibliografske zapise ter prikažejo pogled katalogizatorjev na katalogizacijska pravila pri ustvarjanju novih bibliografskih zapisov.
Omejitve raziskave: Omejitev raziskave je priložnosten vzorec.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave so pomembni za kreatorje bibliografskih zapisov in načrtovalce novih katalogizacijskih pravil. Lahko so osnova za prihodnje raziskave in premisleke o bogatenju knjižničnih katalogov tako v okviru obstoječe katalogizacijske prakse kot pri snovanju prihodnjih generacij knjižničnih katalogov, ki bodo temeljili na drugačnih katalogizacijskih pravilih.
Prenosi
Literatura
Ambrožič, M. (2005). Anketna metoda. In A. Šauperl (ed.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (pp. 23–52). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Applegate, R. (2008). Whose decline? Which academic libraries are “deserted” in terms of reference transactions?. Reference and user services quarterly, 48(2), 176−189. DOI: https://doi.org/10.5860/rusq.48n2.176
Asher, A. D., Duke, L. M., & Wilson, S. (2013). Paths of discovery: comparing the search effectiveness of EBSCO Discovery Service, Summon, Google Scholar, and conventional library resources. College and research libraries, 74(5), 464–488. DOI: https://doi.org/10.5860/crl-374
Barnum, C. M., & Palmer, L. A. (2010). More than a feeling: understanding the desirability factor in user experience. In CHI 2010 extended abstracts on human factors in computing systems (pp. 4703–4716). New York: Association for Computing Machinery. DOI: https://doi.org/10.1145/1753846.1754217
Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information-retrieval studies. Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387–400. DOI: https://doi.org/10.1002/(SICI)1097-4571(198611)37:6<387::AID-ASI3>3.0.CO;2-8
Butterfield, K. (2003). Online public access catalogs. In Encyclopedia of library and information science (pp. 2268–2273). New York: M. Dekker.
Calhoun, K., Cantrell, J., Gallagher, P., & Hawk, P. (2009). Online catalogs: what users and librarians want: an OCLC Report. Dublin, OH: OCLC.
Cassidy, E. D., Jones, G., McMain, L., Shen, L., & Vieira, S. (2014). Student searching with EBSCO Discovery: a usability study. Journal of electronic resources librarianship, 26(1), 17–35. doi: 10.1080/1941126X.2014.877331 DOI: https://doi.org/10.1080/1941126X.2014.877331
Chercourt, M., & Marshall, L. (2013). Making keywords work: connecting patrons to resources through enhanced bibliographic records. Technical services quarterly, 30(3), 285–295. doi: 10.1080/07317131.2013.785786 DOI: https://doi.org/10.1080/07317131.2013.785786
Chickering, F. W., & Yang, S. Q. (2014). Evaluation and comparison of discovery tools: an update. Information technology and libraries, 33(2), 5–30. DOI: https://doi.org/10.6017/ital.v33i2.3471
Connaway, L. S., & Powell, R. R. (2010). Basic research methods for librarians. Santa Barbara, CA: Libraries Unlimited.
Danskin, A., & Gryspeerdt, K. (2014). Changing the rules? RDA and cataloguing in Europe. Liber quarterly, 24(2), 112–123. DOI: https://doi.org/10.18352/lq.9553
Denton, W., & Coysh, S. J. (2011). Usability testing of VuFind at an academic library. Library hi tech, 29(2), 301–319. doi: 10.1108/07378831111138189 DOI: https://doi.org/10.1108/07378831111138189
Dinkins, D., & Kirkland, L. N. (2006). It’s what’s inside that counts: adding contents notes to bibliographic records and its impact on circulation. College and undergraduate libraries, 13(1), 59–71. doi: 10.1300/J106v13n01̱07 DOI: https://doi.org/10.1300/J106v13n01_07
Emanuel, J. (2011). Usability of the VuFind next-Generation online catalog. Information technology and libraries, 30(1), 44–52. DOI: https://doi.org/10.6017/ital.v30i1.3044
Functional requirements for bibliographic records. (1998). München: Saur.
Kalan, P. (1967). Abecedni imenski katalog. Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije.
Komisija za katalogizacijo [Web page]. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved 14. 6. 2018 from: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/komisija-za-katalogizacijo/okomisiji
Kos, J. (2009). Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer visokošolskih knjižnic. Master’s thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Larson, R. R., McDonough, J., O’Leary, P., Kuntz, L., & Moon, R. (1996). Cheshire II: designing a next-generation online catalog. Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 555–567. DOI: https://doi.org/10.1002/(SICI)1097-4571(199607)47:7<555::AID-ASI7>3.0.CO;2-T
Levičar, J., & Petek, M. (2017). Programska oprema COBISS3/Katalogizacija: ovrednotenje sistemskih sprememb in funkcionalnosti modula z vidika katalogizatorjev. Knjižnica, 61(1–2), 155–189.
Lewandowski, D. (2008). Search engine user behaviour: how can users be guided to quality content?. Information services and use, 28(3–4), 261–268. DOI: https://doi.org/10.3233/ISU-2008-0583
Likar, T., & Žumer, M. (2004). Mnenja katalogizatorjev o modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Knjižnica, 48(1–2), 83–122.
Majors, R. (2012). Comparative user experiences of next-generation catalogue interfaces. Library trends, 61(1), 186–207. DOI: https://doi.org/10.1353/lib.2012.0029
Merčun, T. (2014). Čas za spremembe: prihodnost knjižničnega kataloga. Šolska knjižnica, 24(3–4), 144–155.
Merčun, T., Žumer, M., & Aalberg, T. (2017). Presenting bibliographic families using information visualization: evaluation of FRBR‐based prototype and hierarchical visualizations. Journal of the Association for Information Science and Technology, 68(2), 392–411. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.23659
Mi, J., & Weng, C. (2008). Revitalizing the library OPAC: interface, searching and display challenges. Information technology and libraries, 27(1), 5–22. DOI: https://doi.org/10.6017/ital.v27i1.3259
Patton, G. E. (ed.). (2009). Functional requirements for authority data: a conceptual model: final report. München: Saur. DOI: https://doi.org/10.1515/9783598440397
Pesjak, D. (2010). Razširjenost uporabe katalogizacijskih priročnikov in njen vpliv na kakovost bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu COBIB. Diploma. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Petek, M. (2011). Knjiga kot predmet katalogizacije. Knjižničarske novice, 21(6), 4–7.
Petek, M. (2017). Katalogizacijski standard Resource Description and Access (RDA): razvoj, spremembe in primerjava s Pravilnikom i priručnikom za izradbu abecednih kataloga (PPIAK). Knjižnica, 61(1–2), 23–47.
Pickard, A. J. (2013). Research methods in information. London: Facet.
Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Master’s thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Prekat: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Riva, P., Le Boeuf, P., & Žumer, M. (2017). IFLA library reference model: a conceptual model for bibliographic information. Haag: IFLA. Retrieved 27. 4. 2018 from: https://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr-lrm/ifla-lrm-august-2017.pdf
Statistika COBIB.SI in lokalnih bazpodatkov (po tipih gradiva). (2016). Maribor: IZUM. Retrieved 13. 9. 2017 from: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/STAT_PRIRAST_SI_2016_2.pdf
Švab, K. (2016). Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih. Doctoral dissertation. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Švab, K., & Žumer, M. (2016). Izbira leposlovja – še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike. Knjižnica, 60(2–3), 127–149.
Tosaka, Y., & Weng, C. (2011). Reexamining content-enriched access: its effect on usage and discovery. College and research libraries, 72(5), 412–427. doi: 10.5860/crl-137 DOI: https://doi.org/10.5860/crl-137
Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Verona, E. (1986). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice (2. izmijenjeno izd.). Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Vidic, M., & Južnič, P. (2010). Odnos “visokošolski knjižničar – študent”: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54(1–2), 59–77.
Williams, S. C., & Foster, A. K. (2011). Promise fulfilled? An EBSCO Discovery Service usability study. Journal of web librarianship, 5(3), 179–198. doi: 10.1080/19322909.2011.597590 DOI: https://doi.org/10.1080/19322909.2011.597590
Žaucer, M. (2007). Nujnost racionalizacije v knjižnicah. Knjižnica, 51(3–4), 195–210.
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Opomba o avtorskih pravicah
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
