Seznami odpisanega gradiva za Narodno in univerzitetno knjižnico v obdobju 2011–2016: odzivnost knjižnic na dopolnjevanje nacionalne zbirke z odpisanim gradivom

Tereza Poličnik-Čermelj

doi:10.55741/knj.61.1-2.13845

Avtorji

Tereza Poličnik-Čermelj Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: tereza.policnik-cermelj@nuk.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.61.1-2.13845

Ključne besede:

slovenske knjižnice, odpis gradiva, nacionalne knjižnice, nabavna politika, statistične analize

Povzetek

Izvleček
Namen: Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) od leta 2005 sistematično dopolnjuje svojo zbirko tudi z odpisanim gradivom iz drugih knjižnic. S seznamov izbira predvsem sloveniko in jugoslaviko do leta 1991. Od leta 2014 sistem COBISS omogoča učinkovito avtomatsko preverjanje seznamov. Pri drugih seznamih je možnost napak večja, kar je opazno v veliki razliki med poslanim in dejansko postavljenim gradivom. Namen prispevka je poiskati vzroke za tako stanje in ugotoviti, kako bi sistem preverjanja lahko izboljšali, da bi se razlike zmanjšale.
Metodologija: V članku je podana statistična analiza podatkov o odpisanem gradivu v letih 2011–2016, poslanih v NUK s pomočjo podatkov Centra za razvoj knjižnic, in evidenc ponujenega gradiva s seznamov knjižnic ter dejansko poslanega gradiva, ki ga vodijo v Službi za pridobivanje gradiva.
Rezultati: Na podlagi dobljenih rezultatov v omenjenem obdobju odpisujejo gradivo vse splošne knjižnice, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, pa le polovica splošnih knjižnic. 55 % visokošolskih knjižnic odpisuje gradivo, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, le 14 %, samo 29 % specialnih knjižnic odpisuje gradivo, od tega le 10 % zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno. Za šolske knjižnice so zbrani podatki samo za leto 2016, ko je odpisovalo 72 % knjižnic, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, pa 6 % knjižnic. Od vseh pregledanih naslovov s seznamov odpisanega gradiva NUK izbere le 4 % gradiva. Izračunan je čas, ki ga NUK potrebuje za preverjanje seznamov in obdelavo izbranega gradiva.
Omejitve: Nobena nacionalna knjižnica nima podobnega načina pridobivanja gradiva, zato je raziskava omejena samo na slovenski prostor.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava odgovarja na vprašanje, ali naj NUK z razpoložljivimi resursi še pridobiva gradivo za dopolnjevanje nacionalne zbirke na ta način ali zgolj z avtomatskimi seznami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bibliografske baze podatkov in podatki o zalogi. (2017). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/STAT_PRIRAST_SI_2016_1.pdf

COBISS3/Zaloga. (2017). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://home.izum.si/izum/e-prirocniki/4_COBISS3_Zaloga/17.pdf

Dejavnost šolskih knjižnic, 2006–2012. (B. l.). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/10_kultura/90_Arhiv/01_10594_solske_knjiznice/01_10594_solske_knjiznice.asp

Gorkič, P., Lekić, T. in Poličnik-Čermelj, T. (2014). Analiza ročno izvedene inventure knjižničnega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici: (2010–2014). Knjižnica, 58(4), 71–93.

IFLA. Acquisition and Collection Development Section. (2001). Guidelines for a collection development policy, using the conspectus model. Haag: IFLA. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: https://www.ifla.org/files/assets/acquisition-collection-development/publications/gcdp-en.pdf

Jakac-Bizjak, V. (1996). Narodna in univerzitetna knjižnica – 50 let strokovnega dela: dejstva in številke o delovanju NUK-a med letoma 1945–1996. V L. Šetinc (ur.), Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 91–112). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Kazalci rasti sistema COBISS.SI in obsega dejavnosti IZUM-a. (2017). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/statistike_kazalci.asp

Lesjak, B. in Bahor, S. (2017). Poročilo o meritvah šolskih knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/porocilo_solske.pdf

Letno poročilo 2011. (2012). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Letno poročilo 2012. (2013). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Letno poročilo 2013. (2014). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Letno poročilo 2014. (2015). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Letno poročilo 2015. (2016). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Letno poročilo 2016. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Malešič, J., Poličnik-Čermelj, T. in Sešek, I. (2015). Masovno razkislinjenje arhivskih izvodov Narodne in univerzitetne knjižnice. V N. Gostenčnik (ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Materialno varstvo arhivskega gradiva (str. 76–77). Maribor: Pokrajinski arhiv.

Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. (2013). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/informacije/izlocanje-in-odpis

Osojnik, B. in Vovk, D. (2013). Knjižnična skladišča NUK: popis stanja 1. marca 2013. Interno gradivo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Poličnik-Čermelj, T. (2011). Odpisano knjižnično gradivo slovenskih knjižnic v obdobju 2005–2010 skozi prizmo nacionalne knjižnice. Knjižnica, 55(2–3), 147–165.

Poličnik-Čermelj, T. (2014). Avtomatski seznami za pošiljanje odpisanega knjižničnega gradiva v NUK (v modulu COBISS3/Zaloga). Knjižničarske novice, 24(11–12), 4.

Poličnik-Čermelj, T. in Velkavrh, V. (2016). Šolske knjižnice v sistemu COBISS: priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/solske_knjiznice_cobiss.pdf

Poličnik-Čermelj, T. in Žagar, V. (2007). Otpis građe u bibliotekama Slovenije kao način popunjavanja fonda Nacionalne i univerzitetske biblioteke u Ljubljani. V ICSL godišnjak međunarodnog sustrea bibliotekara slavista u Sarajevu … (str. 53–61). Sarajevo: IKD »Magistrat«.

Statistični podatki o knjižnicah. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 31. 1. 2017 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/

Univerza v Ljubljani, Komisija za razvoj knjižničnega sistema, Delovna skupina za pripravo izhodišč strategije knjižničnega sistema UL za obdobje do leta 2020, 9. 3. 2017. (2017). Izhodišča strategije knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani za obdobje do leta 2020 in predlog koncepta Knjižnice Univerze v Ljubljani kot skupne organizacijske enote univerze. Interno gradvo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Vnuk, R. (2016). Weeding without worry: transparency and communication help ease weeding woes. American libraries, 47(5), 50–53.

Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87/2001.

Zakon o knjižničarstvu. (2015). Uradni list RS, št. 92/2015.

Zakon o obveznem izvodu publikacij. (2006). Uradni list RS, št. 69/2006, 86/2009.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). (2012). Uradni list RS, št. 40/2012.