Starejši monografski viri: povezovanje in kontekstualizacija specifičnih bibliografskih (meta)podatkov na ravni pojavne oblike (izdaje) in posamezne enote (izvoda) v formatu COMARC

Sonja Svoljšak

doi:10.55741/knj.61.1-2.13846

Avtorji

Sonja Svoljšak Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: sonja.svoljsak@nuk.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.61.1-2.13846

Ključne besede:

starejši monografski viri, metapodatki, signeti, provenience, rokopisne zabeležke, bibliografski opis, funkcionalne zahteve, format COMARC

Povzetek

Izvleček
Namen: Namen prispevka je spodbuditi razmislek o nekaterih smiselnih povezavah med posameznimi metapodatki oziroma sklopi metapodatkov v bibliografskih zapisih za starejše monografske vire, ki se nanašajo na fizične osebe, formalne in neformalne skupine, podjetja in ustanove ter nekatere značilne materialne, likovno-oblikovne in historične posebnosti ročno izdelane knjige, z namenom nadgradnje oziroma izboljšave funkcionalnosti bibliografskih zapisov ter kataloga in uporabniške izkušnje pri iskanju, identifikaciji, izbiri in raziskovanju omenjenih podatkov ter pridobivanju najbolj relevantnih izvodov.
Metodologija/pristop: Pregledu lokacij in oblik obravnavanih metapodatkov v bibliografskih zapisih bibliografskega formata COMARC sledi analiza njihovih (sedanjih in potencialnih) medsebojnih odnosov oziroma njihove medsebojne povezanosti. Ob upoštevanju sodobnih funkcionalnih zahtev za bibliografski zapis in iz njih izhajajočih primerov uporabniških poizvedb ter na podlagi uveljavljenih raziskovalnih trendov na področju starejših monografskih virov so predstavljeni predlogi za vzpostavitev nekaterih bistvenih povezav med specifičnimi metapodatki, ki bi omogočili njihovo kontekstualizacijo v javnem katalogu (OPAC-u).
Rezultati: Rezultati analize kažejo na precejšnje pomanjkanje relevantnih medsebojnih povezav in odnosov med obravnavanimi metapodatki in sklopi metapodatkov v bibliografskih zapisih za starejše monografske vire, kar znižuje kakovost izkušnje pri uporabi javnega kataloga pri tem segmentu. Z vzpostavitvijo predlaganih odnosov med metapodatki bi bilo ugotovljene pomanjkljivosti iskalnika ter pomožnih filtrov oziroma faset mogoče relativno enostavno odpraviti.
Omejitve raziskave: Raziskava je osredotočena predvsem na entitete, atribute in njihove odnose na ravni pojavne oblike (izdaja) in enote (izvod), kar pa je zaradi specifičnih materialnih in historičnih značilnosti obravnavanega gradiva in z njimi povezanih uporabniških zahtev tudi razumljivo.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Izsledki analize ter iz njih izhajajoči predlogi in rešitve so uporabni pri nadgradnji funkcionalnosti bibliografskega zapisa za starejše monografske vire, s tem pa tudi specifičnih funkcionalnosti javnega knjižničnega kataloga na tem segmentu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

COBISS+. (2016). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search

COMARC/B Format. (1991–2008). Maribor: Institut informacijskih znanosti.

EDIT16. (2016). Roma: Instituto Centrale per il Catalogo Unico delle biblioteche italiane e per le informazioni bibliografiche. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://edit16.iccu.sbn.it/web_iccu/ihome.htm

Febvre, L. in Martin, H. L. (2010). The coming of the book: the impact of printing 1450–1800. London: Verso.

ISBD: International Standard Bibliographic Description: consolidated edition. (2011). München: De Gruyter Saur. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/isbd/isbd-cons_20110321.pdf

ISTC: incunabula short title catalogue. (2016). London: British Library Board. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.bl.uk/catalogues/istc/index.html

Izjava o mednarodnih katalogizacijskih načelih (ICP), izdaja 2016 z manjšimi popravki, 2017. (2017). Knjižnica, 61(1–2), 261–278. DOI: https://doi.org/10.55741/knj.61.1-2.13842

Katić, T. (2007). Stara knjiga: bibliografska organizacija informacija. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo.

RDA Toolkit. (2016). Chicago: American Library Association. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: https://access.rdatoolkit.org/

REICAT: regole italiane di catalogazione. (2009). Roma: ICCU. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.iccu.sbn.it/upload/documenti/REICA_bozza_complessiva_genn2009.pdf

Richardson, B. (1999). Printing, writers and readers in renaissance Italy. Cambridge: University Press.

Riva, P., Le Bœuf, P. in Žumer, M. (2016). FRBR-library reference model. Haag: IFLA. Pridobljeno

2016 s spletne strani: http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr-lrm/frbr-lrm_20160225.pdf

Svoljšak, S. (v tisku). Sekundarni bibliografski podaci u bibliografskim zapisima: bibliografske baze i istraživački trendovi. Anali Zavoda za znanstveni i umjetnički rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Osijeku.

Svoljšak, S., Malešič, J., Štolfa, A. in Kocjan, U. (v tisku). Bookbinding description in library catalogues, and bibliographies: an attempt at a basic metadata scheme. Bibliologia: elementa ad librorum studia pertinentia, (45).

Svoljšak, S. in Kocjan, U. (2013). Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

UNIMARC manual. Bibliographic format. (2008). München: K. G. Saur.

Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.

Verona, E. (1986). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice (2. izmijenjeno izd.). Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.