Združevanje bibliografskih zapisov v COBISS+: začetek novih katalogov v sistemih COBISS

Povzetek

Izvleček
Skupaj z zasnovo COBISS+ smo želeli začeti postopek prestrukturiranja katalogov v sistemu COBISS po modelu FZBZ, vendar smo se po daljši analizi sedanjih odnosov med zapisi v katalogu in katalogizacijskih pravil omejili na tri odnose; to so prevodi, revizije in reprodukcije. Po njih smo oblikovali skupke bibliografskih zapisov (angl. cluster) in jih poimenovali »Vse izdaje in prevodi«. Pri konceptualizaciji skupkov smo imeli več težav. Prva dilema se je pojavila pri obravnavanju intelektualnih in umetniških stvaritev, ki so samostojni deli v okviru širših celot, in istih stvaritev, ki so celota zase. Glede na velikost katalogov ter na obseg domače založniške produkcije smo se odločili, da samostojne dele širših celot obravnavamo enako kot celote. Druga dilema je bila povezana z določanjem dela. V bibliografskih zapisih, ki so zgrajeni po principih opisne katalogizacije, namreč ni dovolj podatkov, ki bi omogočali zanesljivo identifikacijo istih intelektualnih ali umetniških stvaritev oziroma jasno ločitev dela od dela. Zato smo za združevanje zapisov za posamezne vrste virov pripravili celo vrsto različnih algoritmov. Uporaba teh algoritmov nam je omogočila povezovanje dejanske strukture bibliografskih zapisov z našo okvirno shemo, za katero predvidevamo, da bo zanimiva za uporabnike.
Analiza skupkov »Vse izdaje in prevodi« bo prispevala k izboljšanju algoritmov, s katerimi identificiramo bibliografske odnose v katalogih. Nadaljnji razvoj strukturiranega kataloga COBISS+ vidimo v prehodu na sodobna katalogizacijska pravila, ki upoštevajo konceptualni model FZBZ oziroma Iflin knjižnični referenčni model (angl. IFLA Library Reference Model ali IFLA LRM). V tem vidimo prostor za prestrukturiranje sedanjih zapisov v zahtevnem postopku določanja entitet in odnosov med njimi, na katerih želimo utemeljiti strukturirane kataloge COBISS v prihodnosti.