Kartografske zbirke in konceptualne spremembe v pojmovanju kart in kartografije

Renata Šolar

doi:10.55741/knj.60.4.13857

Avtorji

Renata Šolar Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: renata.solar@nuk.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.60.4.13857

Ključne besede:

kartografske zbirke, kartografija, prostorski podatki, prostorska podatkovna infrastruktura

Povzetek

Izvleček
Namen: Članek obravnava problematiko konceptualnih sprememb v pojmovanju kart in kartografije, ki se odražajo na delu kartografskih zbirk v knjižnicah. Teoretski pregled osvetljuje razvoj pojma karta in spremembe definicije ter poudarja konceptualne razlike med spletno kartografijo in geografskimi informacijskimi sistemi (GIS). V nadaljevanju prispevek sistematizira značilnosti prostorskih podatkov, ki se od drugih razlikujejo glede na velikost, raznovrstnost in hitrost spreminjanja, kar ima posledice za njihovo katalogizacijo, upravljanje in dolgoročno hrambo. Podrobneje sta opisani GeoHydra, prostorsko podatkovna infrastruktura knjižnic univerze Stanford, in kartografska zbirka Kartografskega in geološkega inštituta Katalonije s svojimi virtualnimi kartami v prostorski infrastrukturi Katalonije, ki uporabnikom omogočata hiter in enostaven dostop do kompleksnih prostorskih podatkov, kot primera dobrih praks kartografskih zbirk visokošolskih in specialnih knjižnic.
Metodologija/pristop: V teoretskem pregledu so prikazana sodobna spoznanja o konceptualnih spremembah na nivoju realne/virtualne karte in spletne kartografije ter sistematizirane značilnosti prostorskih podatkov. Vsebinska analiza navaja ugotovitve glede potrebnih prizadevanj pri katalogizaciji, upravljanju in dolgoročni hrambi prostorskih podatkov za namen omogočanja učinkovitega dostopa do geoinformacij.
Rezultati: Rezultati vsebinske analize kažejo, da čeprav se prostorski podatki generirajo po uveljavljenih standardih, še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj pri njihovem zajemanju, upravljanju in hrambi. Do sedaj se je malo kartografskih zbirk učinkovito spopadlo z njihovo zapleteno strukturo.
Omejitve raziskave: Ustrezna literatura je dostopna večinoma samo za zbirke kart in geoinformacij iz Združenih držav Amerike. Viri za evropske države so skromni.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Članek obravnava perečo problematiko kartografskih zbirk, povezano z izredno hitro rastjo prostorskih podatkov in tehnologij ter potrebami po zbiranju in upravljanju z največjo količno kompleksnih podatkov do sedaj.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Andrews, J. H. (1998). Definitions of the word »map«, 1649–1996. V MapHist: forum on the history of cartography. Pridobljeno 9. 5. 2016 s spletne strani: http://www.maphist.nl/discpapers.html

Asche, H. (1996). Modellierung und Nutzung elektronischer Karten. V F. Mayer in K. Kriz (ur.), Kartographie im multimedialen Umfeld: 5. Wiener Symposium (str. 150–167). Wien: Universitat Wien.

Durante, K. in Hardy, D. (2015). Discovery, management, and preservation of geospatial data using Hydra. Journal of map and geography libraries, 11(2), 123–154. DOI: https://doi.org/10.1080/15420353.2015.1041630

Fridl, J. (2013). Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Ljubljana: ZRC. Pridobljeno 6. 5. 2016 s spletne strani: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616182838.pdf

Goodchild, M. F. (1992). Geographical information science. Geographical information systems, 6(1), 31–45. Pridobljeno 8. 6. 2016 s spletne strani: http://www.geog.ucsb.edu/~good/papers/166.pdf DOI: https://doi.org/10.1080/02693799208901893

Goodchild, M. F. (2007). Citizens as sensors: the world of volunteered geography. GeoJournal, 69(4), 211–221. DOI: https://doi.org/10.1007/s10708-007-9111-y

Harley, J. B. (1987). The map and the development of history of cartography. V J. B. Harley in D. Woodward (ur.), The history of cartography. Vol. 1: cartography in prehistoric, ancient, and medieval Europe and the Mediterranean (str. 1–42). Chicago: University of Chicago.

Infraestructura de Dades Espacials de Catalunya, IDEC. (2012). Barcelona: Institut Cartogràfic de Catalunya. Pridobljeno 21. 6. 2016 s spletne strani: http://www.geoportal-idec.net/geoportal/eng//index.jsp

INSPIRE: infrastructure for spatial information in the European Community. (2007). Luxembourg: European Commission. Pridobljeno 23. 6. 2016 s spletne strani: http://inspire.ec.europa.eu/

International Cartographic Association. (2003). A strategic plan of the International Cartographic Association, 2003–2011. Pridobljeno 4. 5. 2016 s spletne strani: http://icaci.org/files/documents/reference_docs/ICA_Strategic_Plan_2003-2011.pdf

Kong, N. N. (2015). Exploring best management practices for geospatial data in academic libraries. Journal of map and geography libraries, 11(2), 207–225. DOI: https://doi.org/10.1080/15420353.2015.1043170

Kozmus Trajkovski, K., Domajnko, M. in Petrovič, D. (2015). Uporaba prostorskih podatkov v večpredstavnostnem okolju. Geodetski vestnik, 59(3), 577–585.

Kraak, M. J. in Ormeling, F. (2010). Cartography: visualization of geospatial data. Harlow: Pearson Education Limited.

MacEachren, A. M. (1995). International Cartographic Association. Michigan: Michigan State University Board of Trustees. Pridobljeno 23. 5. 2016 s spletne strani: https://msu.edu/~olsonj/def.html

Maguire, D. J. in Longley, P. A. (2005). The emergence of geoportals and their role in spatial data infrastructures. Computers, environment and urban systems, 29(1), 3–14. DOI: https://doi.org/10.1016/S0198-9715(04)00045-6

Moellering, H. (2007). Expanding the ICA conceptual definition of a map. V Proceedings of the 23rd International Cartographic Conference, Moscow. Pridobljeno 10. 5. 2016 s spletne strani: http://icaci.org/files/documents/ICC_proceedings/ICC2007/html/Proceedings.htm

Muehlenhaus, I. (2014). Web cartography: map design for interactive and mobile devices. Boca Raton, FL: CRC. DOI: https://doi.org/10.1201/b16229

Nyerges, T. (1991). Geographic information abstractions: conceptual clarity for geographic modeling. Environment and planning A, 32(10), 1483–1499. DOI: https://doi.org/10.1068/a231483

Peled, A. (2011). When transparency and collaboration collide: the USA open data program. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 62(11), 2085–2094. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.21622

Roset, R., Pascual, V. in Montaner, C. (2015). From gazetteer to bounding box: using SDI standards to build a geoportal for ancient maps in Catalonia. e-Perimetron, 10(1), 11–20.

Rystadt, B. (2015). Presentation at the ICA opening session. Pridobljeno 22. 5. 2016 s spletne strani http://mapyear.org/wp-content/uploads/2015/08/IMY_Presentation_Rio.pdf

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 23. 5. 2016 s spletne strani http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Smits, J. (1999). The necessity and nuisance of survival, or how to keep to our senses. Liber quarterly, 9(2), 140–148. DOI: https://doi.org/10.18352/lq.7527

Šavli, A. (2012). Obvezni izvod digitalnega kartografskega gradiva v evropskih knjižnicah. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Šolar, R. (2003). Digitalno kartografsko gradivo, nov izziv kartografskih zbirk. Knjižnica, 47(4), 7–22.

Šolar, R. (2013). Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva. Knjižnica, 57(2–3), 127–150.

Taylor, D. R. F. (2007). Cybercartography: theory and practice. Amsterdam: Elsevier.

Wheeler, J. in Benedict, K. (2015). Functional requirements specification for archival asset management: identification and integration of essential properties for services-oriented architecture products. Journal of map and geography libraries, 11(2), 155–179. DOI: https://doi.org/10.1080/15420353.2015.1035474

Zupan Vrenko, D. (2013). Oblikovanje kart v spletnih pregledovalnikih in spletno kartiranje. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.