Kratek opis leposlovja: smernice za kratek vsebinski opis književnih del v knjižničnih katalogih in na portalu Dobreknjige.si
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.60.2-3.13864Ključne besede:
vsebinska obdelava, leposlovje, knjižnični katalogi, Dobreknjige.siPovzetek
Izvleček
Prikazujemo izsledke več raziskav s področja vsebinskega opisa leposlovja, ki so bile opravljene od leta 2002 do leta 2013 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Razloga za te raziskave sta bila dva: 1) relativna zanemarjenost vsebinskega opisa leposlovja v primerjavi z vsebinskim opisom strokovnega gradiva in 2) želja po oblikovanju smernic za enotnejši in doslednejši vsebinski opis v slovenskih knjižničnih katalogih. Raziskave tiskanih in spletnih publikacij, ki so jih izvedli avtorica in več njenih študentov, so pokazale, da založniki, knjižničarji, literarni kritiki in tisti bralci, ki dela berejo za razvedrilo in iz veselja, romane opisujejo s klasifikacijskimi oznakami, predmetnimi ali tem podobnimi oznakami (ang. tag) in krajšimi ali daljšimi besedilnimi opisi. Vse štiri uporabniške skupine v svoje opise vključujejo atribute, ki se nanašajo na delo, avtorja, pa tudi na bralca in druge vidike, ne nujno povezane z delom samim. Najpogosteje vključujejo naslednje podatke: 1) zgodbo; opisujejo jo z dogodki, okoliščinami, s krajem in časom dogajanja ter z literarnimi osebami, njihovim poklicem in vlogo v dogajanju; 2) avtorja; 3) doživetje ob branju in 4) oceno. To so tudi predlagane smernice za enotno in bogatejše vsebinsko opisovanje leposlovja. Kot kažejo rezultati, je namreč v vzajemnem katalogu kar dve tretjini zapisov za leposlovje opremljenih le z vrstilcem UDK, kar za uporabnike ni primeren podatek. Ob upoštevanju predlaganih smernic bi postopek vsebinskega označevanja potekal lažje in rezultati bi omogočili zanesljivejši priklic podatkov iz katalogov in drugih podatkovnih zbirk.
Prenosi
Literatura
Adkins, D. in Bossaller, J. E. (2007). Fiction access points across computer-mediated book information sources: a comparison of online bookstores, reader advisory databases, and public library catalogs. Library and information science research, 29(3), 362–368. DOI: https://doi.org/10.1016/j.lisr.2007.03.004
Balkovec, V. (2010). Vrednotenje v knjižnih kritikah. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Complete BISAC subject headings list, 2015 edition [blog zapis]. (2015). New York: Book Industry Study Group. Pridobljeno 27. 8. 2016 s spletne strani: http://bisg.org/page/BISAC2015Edition
Dobovšek, J. (2012). Klasifikacija znanosti: filozofske osnove in praktični vidiki v knjižnici. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Edwards, J. (2012). Here’s the optimal length for a tweet if you want that tweet to be retweeted [blog zapis]. New York: Business Insider. Pridobljeno 19. 5. 2016 s spletne strani: http://www.businessinsider.com/heres-the-optimal-length-for-a-tweet-if-you-want-that-tweet--to-be-retweeted-2012-11#ixzz2qGEyZG6h
Guidelines on subject access to individual works of fiction, drama, etc. (2000). Chicago: American Library Association.
Hribernik, A. (2011). Razširjenost gesljenja leposlovja v osnovnošolskih knjižnicah. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Izdani tiskani naslovi leposlovja po: zvrst leposlovja, leto. (2016). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 21. 9. 2016 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H118S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/〈=2
Koshman, S., Spink, A. in Jansen, B. J. (2006). Web searching on the Vivisimo search engine. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 57(14), 1875–1887. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.20408
Krautberger, T. (2009). Mnenja bralcev o vsebini leposlovnih del. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
La biblioteca delle giovinette (B. l.). Firenze: Casa editrice Salani. Pridobljeno 21. 9. 2016 s spletne strani: http://www.letteraturadimenticata.it/biblgiov.htm
Logar, J. (1970). Uvod v bibliografijo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Markey, K. (2007a). Twenty-five years of end-user searching, Part 1: Research findings. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 58(8), 1071–1081. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.20462
Markey, K. (2007b). Twenty-five years of end-user searching, Part 2: Future research directions. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 58(8), 1123–1130. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.20601
Mendragič, A. (2009). Kako bralci izrazijo vsebino leposlovnih del?. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Panzarino, M. (2012). Interesting fact: more Tweets posted are 28 characters than any other length (updated) [blog zapis]. Pridobljeno 19. 5. 2016 s spletne strani: http://thenextweb.com/twitter/2012/01/07/interesting-fact-most-tweets-posted-are-approximately-30-characters-long/#!r4iZ5
Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pogorelec, A. in Šauperl, A. (2006). The alternative model of classification of belles-lettres in libraries. Knowledge organization, 33(4), 204–214.
Pogorelec, A., Šauperl, A., Miklavčič, M., Šesek, D. in Zwitter, S. (2004). Vsebinski opis leposlovja za odrasle: strokovno teoretične osnove za izvedbo projekta »Skriti zaklad«. Knjižnica, 48(1–2), 57–82.
Sirk, V. (2009). Primerjava predmetnih oznak literarnih del in po njih posnetih filmov. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Smerkolj, L. (2007). Vsebinski opis leposlovnega gradiva za otroke do 9. leta starosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Statistični letopis. (2003–2013). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 12. 6. 2016 s spletne strani: http://www.stat.si/statweb/glavnanavigacija/podatki/publikacije/statisti%C4%8Dni-letopis
Stubelj, V. (2011). Gesljenje leposlovja v srednješolskih knjižnicah. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Stubelj, V. in Šauperl, A. (2012). Gesljenje leposlovja in slovenske šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 22(2), 75–81.
Šauperl, A. (ur.) (2005a). Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
Šauperl, A. (2005b). Vsebinski opis leposlovja: stvarnost in možnosti. Šolska knjižnica, 15(1–2), 20–27.
Šauperl, A. (2009). Matilda, kje si?: vsebinski opis mladinskega leposlovja v slovenskem katalogu in katalogih sosednjih dežel. Knjižnica, 53(1–2), 165–177.
Šauperl, A. (2010). UDC and folksonomies. Knowledge organization, 37(4), 307–317. DOI: https://doi.org/10.5771/0943-7444-2010-4-307
Šauperl, A. (2012). Pinning down a novel: characteristics of literary works as perceived by readers. Library review, 61(4), 286–303. DOI: https://doi.org/10.1108/00242531211267581
Šauperl, A. (2013). Four views of a novel: characteristics of novels as described by publishers, librarians, literary theorists, and readers. Cataloging and classification quarterly, 51(6), 624–654. DOI: https://doi.org/10.1080/01639374.2013.773953
Šauperl, A., Harej, V., Jesenovec, T., Kastelic, J., Merčun, T., Plestenjak, B. in Vimer-Kovaček, U. (2007). Opombe o vsebini kot dopolnilo vsebinskega opisa leposlovja. Knjižnica, 51(3–4), 97–116.
Šauperl, A., Šter, K. in Hladnik, M. (2009). Književna dela v Wikipediji. Knjižnica, 54(4), 63–82.
Šter, K. (2009). Vsebinski opis leposlovja v Wikipediji. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Twitter. (2016). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 21. 9. 2016 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Twitter
Vimer-Kovaček, U. (2007). Knjižne ocene kot vir za vsebinski opis leposlovja za otroke (do 9. leta starosti). Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Vovk-Godeša, D. (2010). Gesljenje leposlovja v splošnih knjižnicah. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Zamuda, K. (2009). Literarne kritike kot vir anotacij v knjižničnih katalogih. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Kako citirati
