Izbira leposlovja – še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike

Avtorji

  • Katarina Švab Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: katarina.svab@ff.uni-lj.si
  • Maja Žumer Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: maja.zumer@ff.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.60.2-3.13865

Ključne besede:

leposlovje, FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), knjižnični katalogi, bibliografski elementi, splošne knjižnice

Povzetek

Izvleček
Namen, zasnova:
Ena izmed mogočih rešitev za izboljšanje funkcionalnosti in s tem tudi uporabe bibliografskih informacijskih sistemov je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ). Model poleg entitet definira atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Atribute in relacije smo v kontekstu leposlovja preverjali z vidika uporabnikov.
Metodologija/pristop: Štiri uporabniške študije smo izvedli z osebnimi intervjuji med decembrom 2011 in decembrom 2014 v splošnih knjižnicah in izven njih. V priložnostnih vzorcih je skupno sodelovalo 361 odraslih. Dve raziskavi sta vključevali realno nalogo, pri kateri smo uporabili pet vsebinsko in oblikovno različnih tipov bibliografskih zapisov.
Analiza/rezultati: Analiza je pokazala, da obogateni bibliografski zapisi, predvsem z naslovnico in tipsko stranjo, povečujejo zadovoljstvo uporabnikov pri izbiri in identifikaciji gradiva. Raziskave so potrdile majhno uporabo knjižničnega kataloga in prevlado samostojnega brskanja po policah s priporočenim gradivom, opažen je bil tudi razkorak med izbiranjem gradiva v knjižničnem katalogu na eni strani in v fizični obliki na drugi strani.
Omejitve raziskave, uporabnost študije v praksi: Raziskava ima omejitve pri velikosti in načinu vzorčenja, izbiri vrste gradiva, prostorski in časovni dimenziji.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Skozi raziskave smo pridobili nabor najpomembnejših atributov in relacij, ki so potrebni za uporabniška opravila, ter predlagali idealen bibliografski zapis. Rezultati se v splošnem lahko implementirajo v bibliografskih informacijskih sistemih za potrebe opisovanja leposlovja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information-retrieval studies. Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387–400. DOI: https://doi.org/10.1002/(SICI)1097-4571(198611)37:6<387::AID-ASI3>3.0.CO;2-8

Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use?. Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 493–503. DOI: https://doi.org/10.1002/(SICI)1097-4571(199607)47:7<493::AID-ASI3>3.0.CO;2-P

Borko, T., Zabukovec, V. in Južnič, P. (2006). Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50(4), 93–105.

Calhoun, K. S. in Cellentani. D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC.

Coffman, S. (2012). The decline and fall of the library empire. Searcher, 20(3), 14–47.

Denton, W. (2007). FRBR and the history of cataloging. V A. G. Taylor (ur.), Understanding FRBR: what it is and how it will affect our retrieval tools (str. 35–57). Westport: Libraries Unlimited.

Graham, P. S. (1990). Quality in cataloging: making distinction. Journal of academic librarianship, 16(4), 213–218.

International Federation of Library Associations and Institutions. (1998). Functional requirements for bibliographic records. Final report. München: K. G. Saur.

IZUM. (2016). Najbolj brane knjige – vse knjižnice. Maribor: IZUM. Pridobljeno 15. 6. 2016 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/default.asp?l=2011&m=12&tipg=m%25&Submit=IZDELAJ+SEZNAM DOI: https://doi.org/10.4127/ch.2016.0105

Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo. (2011). Maribor: Interstat. Pridobljeno 15. 3. 2015 s spletne strani: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf

Jesenk, M. (2010). Možnosti knjižničarja za spodbujanje izposoje kakovostnega leposlovja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Kodrič-Dačić, E. (1997). Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica, 41(2–3), 17–31.

Matthews, J. R., Lawrence, G. S. in Ferguson, D. K. (1983). Using online catalogs: a nationwide survey. New York: Neal-Schuman.

Mikkonen, A. in Vakkari, P. (2016). Readers’ interest criteria in fiction book search in library catalogs. Journal of documentation, 72(4), 696–715. DOI: https://doi.org/10.1108/JDOC-11-2015-0142

Možina, K. (1997). Organizacija proizvodnje knjige in grafični elementi estetske podobe knjige. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Novljan, S. (2008). Izključeni iz zagat bralne kulture. Knjižnica, 52(4), 113–123.

Ooi, K. in Li Liew, C. (2011). Selecting fiction as part of everyday life information seeking. Journal of documentation, 67(5), 748–772. DOI: https://doi.org/10.1108/00220411111164655

Pisanski, J. (2009). Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise: analiza uporabnosti konceptualnega modela. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pisanski, J. in Žumer, M. (2010a). Mental models of the bibliographic universe: part 1: mental models of descriptions. Journal of documentation, 66(5), 643–667. DOI: https://doi.org/10.1108/00220411011066772

Pisanski, J. in Žumer, M. (2010b). Mental models of the bibliographic universe: part 2: comparison task and conclusions. Journal of documentation, 66(5), 668–680. DOI: https://doi.org/10.1108/00220411011066781

Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Ross, C. S. (2001). Making choices: what readers say about choosing books to read for pleasure. Acquisitions librarian, 13(25), 5–21. DOI: https://doi.org/10.1300/J101v13n25_02

Šauperl, A., Harej, V., Merčun, T., Jesenovec, T., Kastelic, J., Plestenjak, B. in Vimer Kovaček, U. (2007). Opombe o vsebini kot dopolnilo vsebinskega opisa leposlovja. Knjižnica, 51(3–4), 97–116.

Švab, K. (2016). Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Švab, K. in Žumer, M. (2014). Razvajeni uporabniki ali težavni katalogi?. Knjižničarske novice, 24(9), 5–6.

Švab, K. in Žumer, M. (2015). Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici. Knjižnica, 59(1–2), 53–72.

Wilson, A. (1993). The design of books. San Francisco: Cronicle Books.

Zaid, G. (2006). Toliko knjig!. Ljubljana: KUD Sodobnost International.

Zhang, Y. in Salaba, A. (2009). What is next for functional requirements for bibliographic records? A Delphi study. Library quarterly, 79(2), 233–255. DOI: https://doi.org/10.1086/597078

Zickuhr, K. (2012). The smell of books [blog zapis]. Washington, DC: Pew Internet. Pridobljeno 18. 6. 2015 s spletne strani: http://libraries.pewinternet.org/2012/09/28/the-smell-of-books

Prenosi

Objavljeno

20.12.2016

Številka

Rubrika

ČLANKI

Kako citirati

Švab, K., & Žumer, M. (2016). Izbira leposlovja – še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 60(2-3), 127–149. https://doi.org/10.55741/knj.60.2-3.13865

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 > >>