MAISTROVA KNJIŽNICA: KAJ JE ZNANEGA O OSEBNIH KNJIŽNICAH ZNAMENITIH SLOVENCEV IN KAJ TE GOVORIJO O SVOJIH TVORCIH?

Eva Kodrič-Dačić

doi:10.55741/knj.59.3.13897

MAISTROVA KNJIŽNICA: KAJ JE ZNANEGA O OSEBNIH KNJIŽNICAH ZNAMENITIH SLOVENCEV IN KAJ TE GOVORIJO O SVOJIH TVORCIH?

Avtorji

Eva Kodrič-Dačić dr. Eva Kodrič-Dačić Narodna in univerzitetna knjižnica, Leskoškova 2, Ljubljana e-pošta: Eva.Kodric-Dacic@nuk.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.59.3.13897

Ključne besede:

zasebne knjižnice, Maistrova knjižnica, bibliofili, knjižne zbirke, zgodovinski pregledi

Povzetek

Poročilom o osebnih knjižnicah filozofov, znanstvenikov, literarnih ustvarjalcev in bibliofilov se da slediti od časov antične Grčije vse do današnjih dni. Osebne knjižnice so tudi na Slovenskem, podobno kot v drugih deželah Evrope, pogosto predstavljale temeljne fonde javnih knjižnic, pokrajinskih, visokošolskih in nacionalnih. Število osebnih knjižnic slovenskih izobražencev je začelo naraščati od srede devetnajstega stoletja. Osebna knjižnica generala Rudolfa Maistra, ki je nastala na prelomu stoletja, je bibliofilska zbirka, zbrana na osnovi selekcijskih kriterijev, ki so vezani na slovensko nacionalno identiteto. Zbiratelj ni skušal zbrati le slovenskega slovstva, temveč je težil k temu, da bi v celoti zajel vse publikacije, ki so bile izdane v slovenščini ali so jih izdali slovenski avtorji. Knjižnična zbirka odseva slovenske nacionalne tendence tega obdobja in predstavlja Maistra kot izrazitega domoljuba. Obsežne knjižnice so zbrali tudi številni Maistrovi sodobniki, vendar so le redke od njih so v celoti ohranjene, evidentirane in zaščitene.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Viri

Časopisje. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 2. Ljubljana, 1988, str. 93–103.

Koledar. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 5. Ljubljana, 1991, str. 194–197.

Lenard, L. (1919). Knjižnica generala Maistra. Straža, 11, 93–94.

Literarna revija. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 6. Ljubljana, 1992, str. 204–205.

Maistrova knjižnica. (1998). Delovni popis darovanega gradiva (monografije in periodika). Gradivo popisala Doris Serčič. Maribor.

Maister, R (1914). Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. Slovan, 12, 93–94.

Simonič, F. Knjige. (1550–1900). V Ljubljani, 1903–1905.

Šlebinger, J. Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. V Ljubljani, 1913.

Šlebinger, J. Slovenski časniki in časopisi: bibliografski pregled od 1797–1936. V Ljubljani, 1937.

Šlebinger, J. Slovenska bibliografija za 1. 1902–1906. V Ljubljani, 1907.

Zakon o varstvu kulturne dediščine. (2008, 2011). Uradni list RS, št. 16, 123, 8, 30 – Odl. US, 90/2012, 111/2013.

Pokrajinski muzej Maribor. Zapisnik komisije, ki jo je imenoval Svet za prosveto in kulturo OLO Maribor, z dne 6. maja 1956.

Literatura

Hartman, B. (2006). Maister bibliofil. V: Rudolf Maister, general in pesnik, str. 107–110.

Hartman, B. (1998). Rudolf Maister, general in pesnik. Ljubljana: DZS.

Kodrič-Dačić, E. Pisna kulturna dediščina v knjižnicah v luči aktualnih predpisov. Knjižnica, 56(2012)4, str. 17–45.

Kodrič-Dačić, E. Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, 2012. Dostopno na spletni strani http://cezar.nuk.uni-lj.si/studije/index.php

Kolenc, P. (2008). Dr. Henrik Tuma (1858–1935) in njegova knjižnica: ob stopetdesetletnici rojstva. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612540579

Kolenc, P. (2010). Knjižnica Marije Tuma. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU, 7, str. 21–27.

Korošak, V. (2009). General Maister: 1874–1934: legenda, resničnost in ponos. Nova Gorica: Educa, Melior; Postojna: Čukgraf.

Marković, I. (1993). Fond Besenghi včeraj in danes. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo, 18 (151), 813–816.

Medobčinski muzej (Kamnik). Rojstna hiša Rudolfa Maistra (2013). Rudolf Maister: domoljub, general, kulturnik, pesnik, bibliofil: vodnik po razstavi v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. [Ljubljana]: Medobčinski muzej (Kamnik).

Novak-Kajzer, M. (2000). Protokolarni prikloni knjigi. Delo, 42 (137), str. 16.

Pavlič, J. (2010). Ni bil le general, ampak tudi bibliofil: Maistrova knjižnica. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pavlič, J. (2012). Ni bil le general, ampak tudi bibliofil – Maistrova knjižnica. V: Kamniški zbornik, 21, str. 137–145.

Podkrižnik, M. (2006). Knjiga je svetinja samo za nekatere: pogled v zasebno knjižnico dr. Evalda Korena. Delo, 48 (21), 12.

Seražin, H. (2007). Stegenškova knjižnica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Studia Historica Slovenica= humanities and social studies review, 7 (3/4), 667–714.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblioteka (1989). Knjižnica Janka Lavrina: zapuščina. Ljubljana: SAZU.

Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918–1919 (1979). Maribor: Klub koroških Slovencev; Ljubljana: Zveza prostovoljcev-borcev za severno slovensko mejo 1918–1919.

Stavbar, V. (2011). Maistrova knjižnica. Časopis za zgodovino in narodopisje = Review for history and ethnography, 82 (2/3), 245–251.

Zbirka Odprta skrinja. Zbirka Olafa Lovrenčiča (2006). Krško: Domoznanski oddelek, Valvasorjeva knjižnica.

Žnideršič, M. (2008). General Rudolf Maister bibliofil. Delo, 50 (222), 19.

Prenosi

Objavljeno

23.12.2015

Kako citirati

Kodrič-Dačić, E. (2015). MAISTROVA KNJIŽNICA: KAJ JE ZNANEGA O OSEBNIH KNJIŽNICAH ZNAMENITIH SLOVENCEV IN KAJ TE GOVORIJO O SVOJIH TVORCIH?. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 59(3), 121–137. https://doi.org/10.55741/knj.59.3.13897

Prenesi citat

Številka

Letn. 59 Št. 3 (2015)

Rubrike

ČLANKI

Licenca

Opomba o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.