OZKA GRLA SISTEMA ODPRTEGA DOSTOPA: GLASOVI IZ SVETA

Povzetek

Avtorji prispevka: Elisa Bonaccorso, Reneta Božankova, Carlos D. Cadena, Veronika Čapská, Laura Czerniewicz, Ada Emmett, Folorunso F. Oludayo, Natalija Gluhova, Marc L. Greenberg, Miran Hladnik, María E. Grillet, Mohamad Indrawan, Mate Kapović, Jurij A. Klejner, Marek Łaziński, Rafael D. Loyola, Shaily Menon, Luis G. Morales, Clara Ocampo, Jorge Pérez-Emán, A. Townsend Peterson, Dimitar Poposki, Ajadi A. Rasheed, Kathryn M. Rodríguez-Clark, Jon P. Rodríguez, Brian Rosenblum, Victor Sánchez-Cordero, Filip Smolík, Marko Snoj, Imre Szilágyi, Orlando Torres, Piotr Tykarski ; prevedel Miran Hladnik

Izvirna različica članka je bila objavljena pod licenco CC BY/NC v reviji Journal of Librarianship and Scholarly Communication 2(2):eP1126 in je dosegljiva na spletni strani: http://dx.doi.org/10.7710/2162-3309.1126

Izvleček

Izenačeni pogoji so ključ za globalno udeležbo v znanosti in raziskovanju, posebej glede na to, kako so znanstvene publikacije financirane in dostopne. Obstajajo pa potencialne pasti t. i. zlatega modela odprtega dostopa, pri katerem publikacije stroške produkcije in objave zaračunajo avtorjem. Zlati modeli, po katerih se računi izstavljajo avtorjem, ne rešujejo problema dostopnosti, ampak samo prestavijo oviro od bralca k avtorju. Po takih modelih lahko vsakdo prebira razprave, vendar je njihovo objavljanje lahko nedopustno drago. V znanstveni skupnosti, ki je vedno bolj globalna, razširjena čez vse več regij in držav sveta, so te publikacijske ovire lahko zelo moteče.
V debato se s to razpravo vključuje tudi globalna skupina univerzitetnih kolegov. Mreža raziskovalcev dejavnih v akademskem publiciranju, se razteza čez štiri celine in več disciplin znotraj naravoslovja, humanistike in družbenih ved in zavzema različne politične ter ekonomske položaje. Verjamejo, da ta globalni vzorec raziskovalcev lahko predstavi kompleksno problematiko in ponudi perspektive, nujne za njeno obvladovanje. Skupina je bila sestavljena, ne da bi poskušala zajeti ves svet.
Ta prispevek se razlikuje od drugih pristopov k problemu odprtodostopnega publiciranja v več temeljnih točkah. a) Izhaja iz situacije znanstvenikov in tako lahko predstavlja »drugo plat medalje « znanstvene komunikacije. b) Osredinja se na pričevanja, v katerih so znanstveniki svobodno usmerjali svoje odgovore, kot se jim je zdelo primerno, namesto da bi bili omejeni na odgovore tipa da/ne oz. na izbiro odgovorov na lestvici. Morda najbolj pomembno pa je c), da razlikuje med organizacijami, državami in položaji in tako osvetljuje neenake pogoje dostopa med bogatimi državami in državami v nezavidljivi ekonomski situaciji ter tudi znotraj držav, odvisno od velikosti in lokacije konkretnih institucij.