Digital library and the Slovenian academic environment

Blaž Lesnik; Brina Jerič; Tanja Curhalek; Martina Kerec

doi:10.55741/knj.45.1-2.13993

Avtorji

Blaž Lesnik Blaž Lesnik je študent bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, Ljubljana Naslov elektronske pošte: blaz.lesnik@kiss.uni-lj.si
Brina Jerič Brina Jerič je študentka bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, Ljubljana Naslov elektronske pošte: brina.jeric@kiss.uni-lj.si
Tanja Curhalek Tanja Curhalekje študenka bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, Ljubljana Naslov elektronske pošte: tanja.curhalek@amis.net
Martina Kerec Martina Kerec je študentka bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, Ljubljana Naslov elektronske pošte: martina.kerec@siol.net

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.45.1-2.13993

Ključne besede:

digitalne knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabniki, študenti, bibliotekarstvo

Povzetek

Izvleček

Digitalna knjižnica je termin za knjižnico sedanjosti in prihodnosti, ki je postala izziv tradicionalnim oblikam knjižničnega dela. Avtorje zanima predvsem slovenski digitalni prostor visokošolskih ustanov. V raziskavi so bile pregledane digitalne zbirke večine fakultet Univerze v Ljubljani ter na osnovi ankete pridobljeni podatki o uporabnikovih (študentovih) potrebah in seznanjenosti z digitalno knjižnico. Z ugotovitvami raziskave se pričakuje pozitiven vpliv digitalnih knjižnic na študij, iz rezultatov ankete pa spodbuda bibliotekarski stroki za nadaljnja raziskovanja. Anketa je bila izvedena konec leta 1999 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (FF), v njej pa je sodelovalo 275 študentov FF. Rezultati so pokazali, da je študentom bibliotekarstva pojem digitalne knjižnice bližji in da ga pravilneje razumejo kot ostali študenti. Večina anketiranih študentov uporablja osebni računalnik pogosto in z veseljem. 71,1% študentov bibliotekarstva pozna izraz digitalna knjižnica, medtem ko je le-ta poznan samo 43,8% ostalih študentov. Večina anketiranih se je odločila za pravilno opredelitev pojma digitalne knjižnice (digitalna knjižnica je zbirka medsebojno povezanih sistemov in virov, dostopnih preko mreže), pri tem pa je po mnenju avtorjev šlo predvsem za ugibanje. V skladu z rezultati raziskave avtorji članka menijo, da se bo nadaljnji razvoj tudi v Sloveniji usmeril k izboljšavi izgradnje in k širši uporabi digitalnih knjižnic.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bawden, D., & Rowlands, I. (1999). Understanding digital libraries: towards a conceptual framework. London: City University London. DOI: https://doi.org/10.1515/libr.1999.49.4.192

Cleveland, G. Digital libraries: definitions, issues and challenges. (marec, 1998). Ottawa, CA: IFLA UDT Core Programme. Pridobljeno 9.9.1999 s spletne strani: http://www.ifla.org/udt/op/

Digital library on the sunny side of the Alps (2000). V: Access 2000 : intellectual property vs. the right to knowledge? Proceedings of the 8th International BOBCATSSS Symposium on Library and Information Science (str. 103-113). Copenhagen: Royal School of Library and Information Science.

Južnič, P. (1995). Virtualna knjižnica. Knjižnica, 39(4), 31-38.

Travica, B. (1999). Organizational aspects of the virtual library: a survey of academic libraries. Library and Information Science Research, 21(2), 173-203. DOI: https://doi.org/10.1016/S0740-8188(99)00006-7

Vrana, R., Badurina, B., & Golub, K. (1999). Advantages and disadvantages of use of digital collections in the process of education. V: Learning society, learning organization, lifelong learning. Proceedings of the 7th International BOBCATSSS Symposium (str. 484-495). Darmstadt: Fachhochschule Darmstadt, University of Applied Science, Department of Information Science, Stuttgart : Fachhochschule Stuttgart, Hochschule für Bibliotheks und Informationswesen.