KAKO DO BRALCEV, KI SAMI NE MOREJO DO KNJIŽNICE?
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.46.4.14027Ključne besede:
splošne knjižnice, uporabniki s posebnimi potrebami, Mariborska knjižnicaPovzetek
IzvlečekPrispevek se ukvarja s poskusi približevanja knjižnične dejavnosti posameznikom in skupinam uporabnikov, ki jim je iz kakršnega koli razloga oteženo ali celo onemogočeno samostojno obiskovanje knjižnice. Osnovna človekova pravica, pravica dostopa do kulturnih dobrin, znanja, izobraževanja in informacij se uresničuje tudi skozi delo splošne knjižnice. Splošna knjižnica lahko v veliki meri pripomore k uresničevanju temeljnih človekovih pravic, s tem pa pripomore k dvigu kakovosti in kulture bivanja v nekem družbenem okolju. V prispevku so prikazane naslednje oblike knjižnične dejavnosti Mariborske knjižnice na tem področju: knjižnica na daljavo - izposoja na domu, izposoja v bolnišnico, postajališče bibliobusa za uporabnike s posebnimi potrebami, premične zbirke v ustanovah, kjer je uporabnikom zaradi starosti oz. bolezni otežen ali celo onemogočen dostop do knjižničnega gradiva in informacij.
Prenosi
Literatura
Brandon, D. (1992). Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo ; Pedagoška fakulteta.
Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. (1995). Knjižničarske novice, 12, 31-32.
Manifest o javnih knjižnicah. (1972). Knjižnica, 16 (1-4), 5-8.
Manifest o splošnih knjižnicah. (1994). Knjižničarske novice, 4 (3), Priloga.
Reščič Rihar, T., & Urbanija, J. (1999). Biblioterapija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
Rutar, D. (1996). Tri razprave o teoriji hendikepa. Ljubljana: YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
Splošna deklaracija človekovih pravic. (1988) V Varstvo človekovih pravic: razprave, eseji in dokumenti (str. 433-436). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Stamm, P. (2002). Odgovor. Delo, 44(194), 21-22. DOI: https://doi.org/10.3917/mouv.021.0194
Zakon o knjižničarstvu. (2001, 8. november). Uradni list RS, 87, str. 8686.
Zaviršek, D. (2000). Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetih ljudi. Ljubljana.