UČINKI ZALOŽNIŠKE INDUSTRIJE IN BRALNE KULTURE

Povzetek

Izvleček

Avtorica predstavlja nekatere rezultate iz raziskave o založništvu in knjižničarstvu, ki je potekala v okviru Mirovnega inštituta iz Ljubljane med letoma 2001 in 2003. Poudarek raziskave je bil na bralnih kulturah, ki jih gojijo slovenske založbe s svojimi založniškimi programi, in na bralnih preferencah v slovenskih splošnih knjižnicah. Rezultati raziskave so izpeljani iz vzorca enoletne slovenske založniške produkcije leta 2000 in izposoje teh naslovov v slovenskih splošnih knjižnicah naslednjega leta. Avtorica predstavlja področje založništva in ključne značilnosti sodobne »založniške industrije «, ki jih poimenuje kar z izrazom »monokulturnost založniških programov«, analizira pa tudi nekatere učinke založniške industrije na bralne kulture v splošnih knjižnicah, zlasti najmočnejšo med njimi, kulturo branja anglosaksonskih bestsellerjev. Avtorica tudi oceni državne intervencije na področje založništva s primerjavo subvencioniranih in nesubvencioniranih naslovov. Ugotovitev primerjave je, da državne subvencije knjižnih naslovov ne posegajo v »naravno ravnovesje« založniškega trga, temveč le omogočajo, da se zahtevnejša dela sploh objavljajo, ker »založniška industrija« ni sposobna prevzeti tveganja za tovrstno založništvo. V deprivilegiranem položaju, ugotavlja avtorica, so dejansko majhne neprofitne založbe, ki izdajajo subvencionirane knjižne naslove, saj so odrezane od distribucijskih poti in celo javne ustanove, kot so splošne knjižnice, so jim manj naklonjene. Nabavne politike splošnih knjižnic praviloma rajši strežejo pogrošnemu okusu svojih bralcev in zato kupujejo več komercialnih naslovov, tudi na škodo subvencioniranih naslovov.