STATISTIČNA MERJENJA DEJAVNOSTI KNJIŽNIC: USKLAJEVANJE PRAKTIČNIH POTREB S STANDARDI

Povzetek

Izvleček

V članku je opisan način izvajanja statističnih meritev dejavnosti knjižnic v Sloveniji ter nekateri problemi, ki se pojavljajo ob implementaciji nove izdaje standarda ISO 2789. Oboje je predstavljeno s stališča knjižničarja in praktika, ki izvaja statistične meritve na državnem nivoju. Statistične meritve dejavnosti slovenskih knjižnic, ki imajo že dolgo tradicijo, redno izvajata Narodna in univerzitetna knjižnica in Statistični urad Republike Slovenije. Vsebino statističnih vprašalnikov določa Državna matična služba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Vprašalniki so oblikovani na osnovi Unescovih statističnih vprašalnikov in mednarodnih standardov ISO, v zadnjem desetletju pa so se prilagajali predvsem meritvam, ki so se izvajale v okviru evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON. Da bi lahko spremljali prilagajanje knjižnic potrebam informacijske družbe, je potrebno meriti in spremljati nove dejavnosti, ki jih razvijajo knjižnice. Novostim se zato prilagajajo tudi standardi ISO. Tretja izdaja standarda za knjižnično statistiko ISO 2789 iz leta 2003 je prinesla dopolnitve predvsem pri meritvah dejavnosti knjižnic v elektronskem okolju. Z implementacijo novosti v statistična merjenja na državnem nivoju bo sicer zagotovljena mednarodna primerljivost meritev, vendar se bo potrebno v procesu prilagajanja v praksi soočiti vsaj s tremi problemi: kako ohraniti primerljivost rezultatov s preteklimi statističnimi meritvami, kako v praksi meriti nove količine in kako usposobiti knjižničarje, da bodo posredovali relevantne podatke.