ZAZNAVANJE SEDANJE IN PRIHODNJE VLOGE VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC: PRIMER KNJIŽNIC FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

Avtorji

  • Urška Žugelj Urška Žugelj je zaposlena na Oddelku za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: urska.zugelj@ff.uni-lj.si
  • Vlasta Zabukovec Dr. Vlasta Zabukovec je zaposlena na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si
  • Marko Polič Dr. Marko Polič je zaposlen na Oddelku za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: marko.polic@ff.uni-lj.si
  • Jasna Maver Dr. Jasna Maver je zaposlena na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: jasna.maverj@ff.uni-lj.si

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.48.3.14093

Ključne besede:

visokošolske knjižnice, zaznavanje, bibliotekarji, uporabniki

Povzetek

Izvleček

Skozi zgodovino so knjižnice pogosto spreminjale svojo vlogo. Iz zgodovine jih poznamo v vlogi izobraževalnih središč, v njih so prepisovali in zbirali različne dokumente, nudile so prostor za študij ter različne storitve. Njihova kakovost je odvisna od različnih dejavnikov, predvsem strokovne usposobljenosti osebja, storitev, ki jih nudijo, in nenazadnje od prostorskih danosti. Današnji hiter razvoj informacijske tehnologije v veliki meri vpliva na naloge knjižnic in zahteva njihovo stalno prilagajanje. V pričujoči študiji so avtorji želeli ugotoviti, kako 171 študentov in bibliotekarjev Filozofske fakultete v Ljubljani zaznava sedanjo in prihodnjo vlogo visokošolskih knjižnic. V ta namen so pripravili vprašalnik na osnovi naslednjih področnih facet ali vidikov: časovni okvir, storitve, tip komunikacije ter oblika gradiva. Predpostavljeni model so avtorji v glavnem potrdili. V skladu s pričakovanji se v tridimenzionalnem SSA (Smallest Space Analysis) prostoru urejeno razporejajo elementi treh vidikov (časovni okvir in oblika vidik storitve bolj neurejen in kaže na angularno ureditev.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Amar R. & Toledano S. (2001). HUDAP Manual. Jerusalem: The Hebrew University of Jerusalem.

Baker, D. (1997). Academic libraries. V D. Baker (ur.), Resource management in Academic Libraries (str. 1-12). London: Library Association Publishing.

Bazillion, R. J. & Braun, C. L. (2001). Academic Libraries as High-Tech gateways: A Guide to Design and Space Decisions. Chicago and London: American Library Association.

Bopp, R. E. & Smith, L. C. (1995). Reference and Information Services. Englewood, Colorado: Libraries Unlimited, Inc.

Borg, I. & Shye, S. (1995). Facet Theory. London: SAGE.

Borgman, C. L. (2002). Challenges for Academic Libraries in the Networked World. V M. Dolgan-Petrič (ur.), Strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo »Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja« (str. 131-143). Ljubljana: CTK.

Brophy, P. (1997). Total quality management. V D. Baker (ur.), Resource management in Academic Libraries (str. 74-84). London: Library Association Publishing.

Brown J. (1985). An Introduction to the Uses of Facet Theory. V D. Canter (ur.), Facet Theory: Approaches to Social Research (str. 17-57). New York: Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-1-4612-5042-5_2

Feather, J. & Sturges, P. (1997). International Encyclopedia of Information and Library Science. London and New York: Routledge.

Guttman, L. (1968). A General Nonmetric Technique for Finding the Smallest Coordinate Space for a Configuration of Points. Psychometrika, 33, 469-506. DOI: https://doi.org/10.1007/BF02290164

Janžekovič, N., Zupanc, Š., Vovk, D. & Žumer, M. (2002). Student Today – What About Tomorrow? Attitudes and Expectations of Students of Department of Library and Information Science and Publishing in Ljubljana. V B. Badanovič in sod., 10th International BOBCATSSS Symposium on Library and Information science (str. 241-255). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Kerec, B. (2002). Mlečna cesta znanja: med tradicijo in virtualnostjo tudi v prihodnosti V: M. Dolgan-Petrič (ur.), 2. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo »Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja« (str. 55-67). Ljubljana: CTK.

Levy S. (1985). Lawful Roles of Facets in Social Theories. V D. Canter (ur.), Facet Theory: Approaches to Social Research (str. 59-96). New York: Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-1-4612-5042-5_3

Levy, S. & Elizur, D. (2003). Facet theory: towards cumulative social science. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje.

Martelanc, A. (1999). Visokošolski knjižničarji: administrativni delavci ali visokošolski sodelavci. V V. Gradišar (ur.), 1. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo »Pomen in delo visokošolskih knjižnic« (str. 149-160). Ljubljana: CTK.

McDonald, A. (1997). Space Planning and Management. V D. Baker (ur.), Resource management in Academic Libraries (str. 189-205). London: Library Association Publishing.

Paepcke, A., Chen-Chuan K. Chang, Garcia-Molina, H. & Winograd, T. (1998). Interoperability for digital libraries worldwide. Communications of the ACM, 41 (4), 33-43. DOI: https://doi.org/10.1145/273035.273044

Podlesek, A. (2003). O facetni teoriji in njenem prispevku k psihološkemu raziskovanju. Psihološka obzorja, 12 (3), 25-42.

Polič, M. (1990). Uporaba facetne teorije v psihologiji. V J. Gregorač (ur.), XVII. in XVIII. posvetovanje psihologov Slovenije, Radenci - 1988/1989 (str. 372-382). Ljubljana: Društvo psihologov Republike Slovenije.

Shye S., Elizur D. & Hoffman M. (1994). Introduction to Facet Theory. London: SAGE. DOI: https://doi.org/10.4135/9781412984645

Smith, J. R. (1999). Digital video libraries and the Internet. IEEE Communications Magazine, January, pg. 92. DOI: https://doi.org/10.1109/35.739311

Steward, J. (1997). Service level agreements and performance indicators. V D. Baker (ur.). Resource management in Academic Libraries (str. 85-96). London: Library Association Publishing.

Vilar, P. & Maver, J. (2002). Librarian in a digital world – an information architect? V: Badovinac in sod. (ur.), 10th International BOBCATSSS Symposium on Library and Information science (str. 324-332). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Zabukovec, V. & Polič, M. (2002). Visokošolske knjižnice in zaznana kvaliteta komunikacije med bibliotekarji in uporabniki. V M. Dolgan Petrič (ur.), 2. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo »Razvoj visokošolski knjižnic za univerzo 21. stoletja« (str. 69-81). Ljubljana: CTK.

Prenosi

Objavljeno

10.02.2014

Številka

Rubrika

ČLANKI

Kako citirati

Žugelj, U., Zabukovec, V., Polič, M., & Maver, J. (2014). ZAZNAVANJE SEDANJE IN PRIHODNJE VLOGE VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC: PRIMER KNJIŽNIC FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI. Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 48(3). https://doi.org/10.55741/knj.48.3.14093

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>