DIGITALNA DOMOZNANSKA ZBIRKA
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.49.3.14131Ključne besede:
digitalne domoznanske zbirke, splošne knjižnice, portali, znanjePovzetek
IZVLEČEKDomoznanstvo kot dejavnost in domoznanski oddelki najceloviteje odražajo znanje znotraj lokalne skupnosti. Prehod v novo digitalno okolje je le nadaljevanje osnovnih funkcij domoznanskih zbirk: zbiranja, obdelave in ohranjanja gradiva v različnih formatih in na različnih medijih. V ozadju vsake digitalne knjižnice je tehnična arhitektura sistema, ki omogoča interakcijo uporabnika s knjižnico, shranjevanje digitalnega gradiva in izgradnjo platforme za iskanje in indeksiranje digitalnih objektov. Prav uporaba napredne IKT terja od knjižničarjev, oblikovalcev digitalnih domoznanskih zbirk, premislek o nekaterih tradicionalnih vlogah. Digitalna domoznanska zbirka z novimi tehnologijami razširja lokalne meje, lokalne vsebine postajajo zanimive za vse širši krog ljudi. Pri pridobivanju lokalnih gradiv stopa v ospredje sodelovanje z arhivi in muzeji, z akademskim okoljem, z lokalnim okoljem in s posamezniki. Digitalne domoznanske zbirke s svojimi vsebinami podpirajo lokalno raznolikost, vseživljenjsko učenje in socialno vključenost. Najpomembnejši element digitalne domoznanske zbirke pa so zanimive lokalne vsebine, hitro in enostavno dostopne z enega mesta – portala. V digitalni dobi postajajo splošne knjižnice upravljalke znanja tudi skozi oblikovanje digitalnih domoznanskih zbirk.
Prenosi
Literatura
Borgman, C. L. (2002). Od Gutenbergova izuma do globalnoga informacijskog povezivanja: pristup informaciji u umreženom svijetu. Lokve, Zadar: Naklada Benja; Gradska knjižnica Zadar.
Bosančić, B. (2004). Pilot-projekt oblikovanja digitalne zavičajne zbirke Gradske knjižnice Slavonski brod pomoću Greenstone programskog paketa. Poreč: 8. seminar ARHIVI, KNJIŽNICE, MUZEJI: mogućnosti suradnje u okruženju globalne informacijske infrastrukture,24.–26. studeni. Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://jagor.srce.hr/akm/
Cisler, S. (2001). Beyond print: using the internet for preservation and stimulation of local culture. V Collecting and safeguarding the oral traditions: an international conference (str. 150–158). München: Saur. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110955439.150
Cleveland, G. (1998). Digital libraries: definition, issues and challenges. UDT occasional paper, 8. Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://www.ifla.org/VI/5/op/udtop8/udtop8.htm
EBLIDA statement on the role of libraries in lifelong learning. (2001). Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://www.eblida.org/topics/lifelong/life_eblida.htm
The future digital heritage space: an expedition report. (2004). DigiCULT thematic issue, 7. Pridobljeno 27.12.2004 s spletne strani: http://www.digicult.info/pages/Themiss.php
Goropevšek, B. (1995). Domoznanstvo včeraj, danes, jutri. Knjižnica, 39 (3), str. 61–79.
Handbook for quality in cultural Web sites: improving quality for citizens. (2003). Minerva Working Group 5. Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://www.minervaeurope.org/publications/qualit ycriteria1_2draft/qualitypdf1103.pdf
The Lund principles: conclusions of experts meeting. (2001). Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://eprints.erpanet.org/archive/00000049/01/lund_principles-en.pdf
Mikuž, M. (2004). Pogledi na muzeje v dobi globalizacije. Ljubljana: ISH-Fakulteta za podiplomski humanistični študij; Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Novljan, S. (2004). Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48 (3), str. 107–124.
Ostrow, S. E. (1997). Digitizing historical pictorial collections for the internet. Washington, Amsterdam: CLIR, ECPA.
Reid, P. H. (2003). The digital age and local studies. Oxford, New Hampshire: Chandos. DOI: https://doi.org/10.1533/9781780630618
Urtegaard, G. (2004). Novo poslanstvo, vloge in storitve v kulturnih institucijah – IKT kot možnost in izziv. Kranjska Gora: Posvetovanje splošnih knjižnic Slovenije, 27.–28. september. Pridobljeno 11.12.2004 s spletne strani: http://www.lj-oz.sik.si/sk-posvetovanje04/program.htm