VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE IN SPECIALNE KNJIŽNICE
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.49.1-2.14138Ključne besede:
vseživljenjsko izobraževanje, specialne knjižnice, učeča se družba, socialna psihologija, motivacijaPovzetek
IzvlečekDanašnja družba vse bolj poudarja vseživljenjsko izobraževanje in učenje kot pomemben dejavnik pri razvoju družbe kot celote. Vse bolj se uveljavlja tudi pojem učeča se družba, v kateri ima bistven pomen nenehno izobraževanje vseh njenih posameznikov, ne glede na socialno-ekonomski položaj. Vseživljenjsko izobraževanje moramo zato razumeti kot proces, ki traja vse življenje in je eden od pomembnejših vidikov socializacije. Poteka v interakciji s kulturnim, delovnim in socialnim okoljem. V zvezi s tem moramo poudariti vlogo motivacije, ki pojasni vzroke človekovega vedenja.
Prenosi
Literatura
Ambrožič (2003). Izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov: stanje in perspektive. Posvetovanje ZBDS, Otočec, 20. – 22.10.2003. Pridobljeno dne 1.4.2002 s spletne strani www.zbds-zveza.si/ambrozic03.ppt
Bečaj, J. (2003). (Socialni) konstrukcionizem in socialna psihologija. Psihološka obzorja, 12 (3) , 43– 64.
Bečaj, J. (2000). Šolska kultura – temeljne dimenzije. Šolsko svetovalno delo, 5 (1), 5–18.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1997). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Čuk, A. (2002) Samoizobraževanje – zahteva globalne družbe znanja. V Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Izobraževalni management v specialnih knjižnicah: IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Ljubljana, 14.-15. november 2002. (str. 67-73) Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
European commission. White Paper on Education and Training. Teaching and Learning – Towards the Learning Society: COM (95) 590. Pridobljeno dne 2.4.2004 s spletne strani: http://europa.eu.int/en/record/white/edu9511/
Jelenc Krašovec, S. (2003). Univerza za učečo se družbo: kako univerza sledi tokovom sodobnega izobraževanja. Ljubljana: Sophia.
Memorandum o vseživljenjskem učenju. Bruselj: Komisija Evropske skupnosti, 2000. Pridobljeno dne 29.3.2004 s spletne strani: http://linux.acs.si/memorandum/html/
Potokar, F. & Jug, J. (2003). Analiza razvoja izobraževanja odraslih s poudarkom na Evropski skupnosti. Organizacija, 36 (2), 81– 90.
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). Pridobljeno 16.5.2005 s spletne strani: http://krn3.sodisce.si/1/ulonline.jsp?urlid=200373&dhid=63958
Schein, E. H. (1997). Organizational culture and leadership. San Francisco: Jossey-Bass.
Urbanija, J. (1999). Vseživljenjsko izobraževanje bibliotekarjev za znanega in neznanega uporabnika. V Pomen in delo visokošolskih knjižnic: 1. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 18. – 19. novembra 1999 (str. 240– 47). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze.
Wolfolk Hoy, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
Zakon o knjižničarstvu (2001). Pridobljeno 16.5.2005 s spletne strani: http://krn3.sodisce.si/1/ulonline.jsp?urlid=200187&dhid=5420