How do users of different academic areas perceive user friendliness of IR

Polona Vilar; Maja Žumer

doi:10.55741/knj.52.2-3.14227

Avtorji

Polona Vilar
Maja Žumer

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.52.2-3.14227

Ključne besede:

uporabniški vmesniki, sistemi za poizvedovanje, načrtovanje, uporabniška prijaznost, zaznavanje, individualne značilnosti, stili mišljenja pri iskanju informacij, pristopi k iskanju informacij, hemisferičnost, stroka

Povzetek

IZVLEČEK

Članek obravnava del širše študije, opravljene na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. V študiji so bile preučene zaznave uporabniške prijaznosti vmesnikov sistemov za poizvedovanje in vloga, ki jo imajo pri tem individualne značilnosti uporabnikov. Izvedena je bila uporabniška študija z 61 raziskovanci, podiplomskimi študenti Univerze v Ljubljani. Preučeni so bili trije uporabniški vmesniki: Science Direct, Proquest Direct in Ebsco Host. Za zbiranje podatkov so bili uporabljeni vprašalniki in opazovanje. Preučene so bile zaznave pomembnosti pomožnih funkcij, preferenca določenega vmesnika ter zaznave uporabniške prijaznosti določenih elementov vmesnikov, identificirane so bile povezave med temi zaznavami in individualnimi značilnostmi uporabnikov. Vključeni so bili trije modeli individualnih značilnosti: stili mišljenja pri iskanju informacij, pristopi k iskanju informacij in hemisferičnost. V povezavi z dimenzijami individualnih značilnosti so se izrazile različne zaznave uporabnikov. Ker so bile nekatere od teh dimenzij povezane tudi s stroko raziskovancev, študija utemeljuje, da imajo uporabniki iz različnih strok različne preference in zaznave uporabniške prijaznosti. Rezultati so relevantni za področje načrtovanja uporabniških vmesnikov disciplinarnih sistemovza poizvedovanje, kot tudi za izobraževanje, nabavno politiko in oglaševanje.

<

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Polona Vilar

Doc. dr. Polona Vilar je zaposlena kot predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.Naslov: Aškerčeva 2, 1000 LjubljanaNaslov elektronske pošte: polona.vilar@ff.uni-lj.si
Maja Žumer

Izr. prof. dr. Maja Žumer je zaposlena kot predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.Naslov: Aškerčeva 2, 1000 LjubljanaNaslov elektronske pošte: maja.zumer@ff.uni-lj.si

Literatura

Borgman. C. L. (1989). All users of information systems are not created equal: an exploration into individual differences. Information Processing & Management, 25 (3), 237–251. DOI: https://doi.org/10.1016/0306-4573(89)90042-3

Borgman, C. L. (2003) Designing digital libraries for usability. V A. Peterson Bishop, N. Van House in B. Buttenfield (Ur.), Digital library use: social practice and evaluation (str. 85–118). Cambridge, Massachusetts, London: MIT.

Entwistle, N. & Ramsden, R. (1983). Understanding student learning. London: Croom Helm, 1983.

Fast, K. V. & Campbell, D. G. (2004). “I still like Google”: university student perceptions of searching OPACs and the Web. Proceedings of the 67th ASIS&T Annual Meeting, 41, 138–146. DOI: https://doi.org/10.1002/meet.1450410116

Ford, N., Wilson, T. D., Foster, A., Ellis, D. & Spink, A. (2002). Information seeking and mediated searching. Part 4. Cognitive styles in information seeking. Journal of The American Society for Information Science and Technology, DOI: https://doi.org/10.1002/asi.10084

(9), 728–735.

Heinström, J. (2000). The Impact of Personality and Approaches to Learning on Information Behaviour, Information Research, 5 (3). Pridobljeno 2. 12. 2003

s spletne strani http://InformationR.net/ir/5-3/paper78.html

Heinström, J. (2003). Five personality dimensions and their influence on information behaviour. Information Research, 9 (1). Pridobljeno 15. 12. 2003 s spletne strani http://informationr.net/ir/9-1/paper165.html

Heinström, J. (2006). Broad exploration or precise specificity: Two basic information seeking patterns among students. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 57 (11), 1440–1450. DOI: https://doi.org/10.1002/asi.20432

Kolb, D. A. (1981). Learning styles and disciplinary differences in today’s students and their needs. V Chickering, A., Havighurst, R. (Ur.), The modern American College (str. 232–255). San Francisco, Jossey-Bass.

Kolb, D. A. (1984). Experiential learning: experience as a source of learning and development. Englewood Cliffs, NJ, Prentice-Hall.

Marentič - Požarnik, B. (1990). Za pluralizem modelov spoznavanja, raziskovanja in delovanja v pedagoških znanostih. Sodobna pedagogika, 1/2, 114.

Marentič - Požarnik, B. (1995). Kako različni učni stili, pristopi in strategije študentov vplivajo na njihovo študijsko uspešnost. V B. Marentič - Požarnik, L. Magajna in C. Peklaj (Ur.), Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica, Educa.

Nielsen, J. (1999). Designing the Web usability: the practice of simplicity. Indianapolis: New Riders Publishing.

Palmer, J. (1991a). Scientists and information. I. Using cluster analysis to identify information style. Journal of Documentation, 47 (2), 105–129. DOI: https://doi.org/10.1108/eb026873

Palmer, J. (1991b). Scientists and information. II. Personal factors in information behaviour. Journal of Documentation, 47 (3), 254–275. DOI: https://doi.org/10.1108/eb026880

Peklaj, C. (1995). Učni stili in hemisferičnost. V B. Marentič - Požarnik, L. Magajna in C. Peklaj (Ur.), Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja, mišljenja (str. 171–178). Nova Gorica, Educa.

Shneiderman, B. (1998). Designing the user interface. Strategies for effective human-computer interaction. 3rd ed. Reading (Mass.): Addison Wesley.

Sternberg, R. J. (1988). Mental self government: a theory of intellectual styles and their development. Human Development, 31, 197–224. DOI: https://doi.org/10.1159/000275810

Sternberg, R. J. (1997). Thinking styles. Cambridge: Cambridge University Press. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511584152

Tenopir, C. (2003). Information metrics and user studies. Aslib Proceedings, 55 (1/2), 13–17. DOI: https://doi.org/10.1108/00012530310462661

Torrance, E. P. (1983). Hemisphericity and creative functioning. Journal of Research and Development in Education, 15 (3), 29–37.

Torrance, E. P. (1987). Some evidence regarding development of cerebral lateralization. Perceptual and Motor Skills, 64, 261–262. DOI: https://doi.org/10.2466/pms.1987.64.1.261

Torrance, E. P., Reynolds, C.R. & Ball, O. E. (1977). Your style of learning and thinking, forms A and B: preliminary norms, abbreviated technical notes, scoring keys, and selected references. Gifted Child Quarterly, 21, 563–573. DOI: https://doi.org/10.1177/001698627702100417

Vilar, P. (2007). Vrednotenje in načrtovanje uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje na osnovi proučevanja vedenja pri poizvedovanju : doktorska

disertacija : s prilogami na CD-ROM-u. V Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Vilar, P. & Žumer, M. (2005). Comparison and evaluation of the user interfaces of e-journals. Journal of Documentation, 61 (2), 203–227. DOI: https://doi.org/10.1108/00220410510585197

Vilar, P. & Žumer, M. (2008a). Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost. Knjižnica, 52 (1), 41–61.

Vilar, P. & Žumer, M. (2008b). Poizvedovanje in individualne razlike. Knjižnica, 52 [v postopku objave].

Xie, H. & Cool, C. (2000). Ease-of-use versus control: an evaluation of web and non-web interfaces of online databases. Online Information Review, 24 (2), 102–115. DOI: https://doi.org/10.1108/14684520010330265