ODNOS »VISOKOŠOLSKI KNJIŽNIČAR - ŠTUDENT«: KAKO ŠTUDENTJE POZNAJO DELO VISOKOŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.54.1-2.14280Ključne besede:
študentje, visokošolske knjižnice, visokošolski knjižničarji, Univerza v LjubljaniPovzetek
IZVLEČEK
Najpogostejši uporabniki visokošolskih knjižnic so študenti, za katere se velikokrat zdi, da nimajo dovolj znanj in spretnosti, da bi se sami znašli v knjižnici. Pri izboljšanju poznavanja storitev, ki jim jih ponuja njihova visokošolska knjižnica, imajo pomembno vlogo visokošolski knjižničarji. Knjižnico študentje večinoma uporabljajo kot prostor za učenje, čakanje na predavanja ali tam iščejo obvezno študijsko literaturo. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako dobro poznajo naloge visokošolskih knjižničarjev in kako jih spodbuditi, da bi njihovo delo spoznali bolje ter ugotovili, kaj vse jim kot informacijski strokovnjaki lahko ponudijo. V ta namen smo med študenti Univerze v Ljubljani v decembru 2008 in januarju 2009 izvedli pisno anketo, v kateri je sodelovalo 98 študentov,i n ustne intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 knjižničarjev. Rezultati ankete so pokazali, da anketirani študentje slabo poznajo svoje visokošolske knjižnicein večinoma ne vedo, koliko je v njih zaposlenih, kako usposobljeni so knjižničarji in katera dela opravljajo. Čeprav anketirani menijo, da pedagoški delavci spodbujajo uporabo knjižnice, pa knjižničarjev ne dojemajo kot strokovnih sodelavcev visokošolskega zavoda. Svojega študijskega uspeha, razen izjem, ne povezujejo s storitvami visokošolskih knjižničarjev in jih ne štejejo med osebe, ki pomembno vplivajo nanj. Visokošolske knjižnice bi, kot eden od bistvenih dejavnikov v procesu informacijskega opismenjevanja študentov, zato morale za svojo prepoznavnost in večjo vlogo v sistemu visokošolskega izobraževanja, storiti več.
<Prenosi
Literatura
Agee, J. in Antrim, P. (2003). Stone buildings, cyberspace, and the library user. New Library World, 104 (1194/1195), 474–480. DOI: https://doi.org/10.1108/03074800310508759
Brown, G. A., Weingart, S., Johnson, J. R. J. in Dance, B. (2004). Librarians don‘t bite: assessing library oriention for freshmen. Reference Services Review, 32 (4), 394–403. DOI: https://doi.org/10.1108/00907320410569752
Church, G. M. (2002). In the eye of the beholder: how librarians have been viewed over time. V W. Arant in C. R. Benefield (Ur.), The image and role of the librarian (str. 5–24). New York: Haworth Information Press. DOI: https://doi.org/10.1300/J120v37n78_02
Fagan, J. (2002). Students perceptions of academic librarians. V W. Arant in C. R. Benefield (Ur.), Image and role of the librarian (str. 131–148). New York: Haworth Information Press. DOI: https://doi.org/10.1300/J120v37n78_09
Gatten, J. G. (2004). Student psychosocial and cognitive development: theory to practice in academic libraries. Reference Services Review, 32 (2), 157–163. DOI: https://doi.org/10.1108/00907320410537676
Harley, B., Dreger, M. in Knobloch, P. (2001). The postmodern condition: students, the Web and academic library service. Reference Service Review, 29 (1), 23–32. DOI: https://doi.org/10.1108/00907320110366750
Jerič, B. (2001). Digitalna knjižnica kot pomoč študentu pri študiju. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
Kasperek, S. Johnson, A., Fotta, K. in Craig, F. (2007). Do a little dance: the impact on students when librarians get involved in extracurricular activities. Journal of Academic Librarianship, 33 (19), 118–126. DOI: https://doi.org/10.1016/j.acalib.2006.06.006
Kerec, B. (2002). Mlečna cesta znanja: med tradicijo in virtualnostjo tudi v prihodnosti. V M. Dolgan - Petrič (Ur.), Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo
stoletja: zbornik referatov (str. 55–67). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Martell, C. (2000). The disembodied librarian in the digital age. Part 2. College and Research Libraries, 61 (2), 99–112. Pridobljeno 30. 3. 2010 s spletne strani: DOI: https://doi.org/10.5860/crl.61.2.99
http://crl.acrl.org/content/61/2/99.full.pdf+html
Pernat, A. (2002). Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
Petr, K. (2001). Academic library user survey: Faculty of Education Library in Osijek. Knjižnica, 45 (4), 67–82.
Robinson, C. M. in Reid, P. (2007). Do academic enquiry services scare students? Reference Service Review, 35 (3), 405–424. DOI: https://doi.org/10.1108/00907320710774283
Roccos, L. J. (2003). The new information professional – not your fathers library. Jurnal of Education and Information Science, 44 (2), 188–193. DOI: https://doi.org/10.2307/40323931
Zabukovec, V. in Polič, M. (2002). Visokošolske knjižnice in zaznana kvaliteta komunikacije med bibliotekarji in uporabniki. V M. Dolgan - Petrič (Ur.),
Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja: zbornik referatov (str. 69-81). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Kako citirati
