BEREM, BEREŠ, BEREMO: ZGODOVINA BRANJA NA SLOVENSKEM

Povzetek

IZVLEČEK

Namen: V članku so predstavljene bralne navade na Slovenskem v preteklih stoletjih in ugotovitve, ali so bile podobne kot v drugih avstrijskih deželah in evropskih državah.
Metodologija/pristop: Pregledali smo tematsko različne tekste - učbenike, katekizme,molitvenike in priročnike, predvsem uvodna besedila, kjer se avtorji obračajo na bralce,jim svetujejo, kako naj berejo, pojasnjujejo, komu so dela namenjena in poudarjajo pomen premišljevanja o prebranem.
Rezultati: V zgodnejših tekstih priporočajo glasno branje, kar lahko razumemo tudi za nadaljevanje tradicije ljudskega slovstva. Bistvena razlika pa je v tem, da v 16. stoletju kot bralke nastopajo ženske, medtem ko so pripovedovalci ljudskega blaga predvsem moški. Večja pismenost, večja knjižna produkcija in tudi bolj dostopno knjižno gradivo v 18. stoletju povzročijo, da knjige niso več le privilegij peščice. Tako je vse več literature namenjene tudi tihemu, individualnemu branju. Zanimivo je, da opozarjajo na pomembnost premišljevanja o prebranem. Med priporočili najdemo veliko namigov,kdaj naj ljudje vzamejo knjigo v roke. Večinoma so za to primerne ure počitka, nedelje in prazniki. Knjige pa so za ljudi lahko pomenile tudi odmik iz realnega življenja, ob njih so pozabili na vsakdanjik. Tako so že v 17. stoletju opozarjali, da je literature preveč, da zavaja ljudi in njihove misli na napačna pota. Tako s stališča cerkvenih moralnih naukov kot tudi iz vsakdanjih potreb knjige lahko postanejo neprimerna razvada. Največ kritik je doživelo leposlovje, romani, potopisi, ki so jih rade jemale v roke predvsem ženske.
Omejitve raziskave: Čeprav je bilo v preteklih stoletjih med bralci na Slovenskem precej literature v drugih jezikih, predvsem nemščini, smo se omejili na slovenska besedila,ker so bila dostopna najširšemu sloju populacije.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija zapolnjuje vrzel v poznavanju zgodovine branja na Slovenskem.

ABSTRACT

Purpose: The aim of the article is to research reading habits in Slovenia in the period between 16th and 19th century and to find similarities with Austria and other European countries of that time.
Methodology/approach: For the purpose of the analysis different resources were used – study books, catechisms, prayer books and manuals. We were focused on introductions in which readers are advised how to read, explaining to whom the work is intended and emphasizing the importance of meditation on the texts.
Results: Historically the laud reading was prefered, as to continue the folk tradition. However, the 16th century texts were transmitted by women while the folk tradition was narrated by males. In the 18th century the higher level of literacy and greater book production and availability caused that the books were not a privilege of a few. At that time more texts were intended for silent, individual reading. Interestingly, the authors emphasized the importance of meditation on the texts, too. It was also advised when to read – it wasrecommedend to read in leisure time on Sundays, and on holidays. The role of books was also to breakaway with the reality and to forget everyday problems. Due to the overproduction of books in the 17th centrury it was concerned that books are misleading the crowds. The church considered the reading of books as inappropriate, and criticized fiction, novels and adventure stories mostly read by women.
Research limitation: The study is based on Slovenian texts only, although the foreign literature, especially in German, was generally available, too.
Originality/practical implications: The study is fullfiling the gap in the history of reading in Slovenia.