REKVIEM ZA SAMOSTANSKO KNJIŽNICO ... ALI ALELUJA?
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.55.4.14309Ključne besede:
svete knjige, samostanske knjižnice, frančiškani, digitalizacija, SlovenijaPovzetek
IZVLEČEK
Namen: Prispevek na kratko povzema pomen knjig za meništvo, posebej še svetih knjig, ki so se jih mnogi menihi naučili skoraj v celoti na pamet. Knjige so bile osnova za gradnjo in pomoč k rasti v duhovnosti posameznika in kot take velikokrat tudi del redovnih Vodil samostanskih (torej meniških) skupnosti. Menihom v samostanu so omogočale delo (labora), namenjene so bile za cerkev in bogoslužje (ora), predvsem pa so bile namenjene študiju v samoti celice ali knjižnici. In v samostanih srednjeveške in novoveške Evrope ni smelo manjkati bogato založene knjižnice. Študiju so bile namenjene tudi knjige iz Ljubljanske frančiškanske knjižnice, ki je bila v času Žiga Škerpina (18. stoletje) ena večjih v Ljubljani.
Metodologija/pristop: Prispevek predvsem povezuje teoretična izhodišča s podajanjem praktičnih znanj in izkušenj. Pomembno so vključena tudi redovna Vodila.
Rezultati: Fond Ljubljanske frančiškanske knjižnice še vedno narašča, odprto pa ostaja vprašanje njene prihodnosti, saj se obiski bralcev vedno bolj redčijo. Kot tisk ni uničil rokopisne dediščine, tako tudi digitalizacija ne bo klasičnih oblik knjige in knjižnic,vendar pa bo potrebno spremeniti pogled nanje, če hočemo ohraniti knjižnico pri življenju. Obstaja nekaj možnosti rešitve, predvsem v novih oblikah knjižnic, kot je na primer sprememba namena v muzejsko knjižnico ali raziskovalni laboratorij.
Omejitve raziskave: Ker gre za krajši oris problematike, je pričujoči prispevek le uvod v morebitno natančnejšo in bolj poglobljeno študijo mesta in vloge samostanske knjižnice v današnjem času. Potrebne bi bile sinhrone in diahrone študije posameznih knjižnic različnih redov na Slovenskem in analitična primerjava rezultatov, da bi dobili zanesljivejše zaključke.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Avtor opozarja na pomembno kulturno problematiko,ki ji je v bibliotekarskih in drugih znanstvenih krogih namenjeno premalo pozornosti.
ABSTRACT
Purpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially the sacred books, which monks learned very often almost entirely by heart. Books had an important role for the support of individual spiritual growth and as such were often also a part of the orders’ Rules. In monasteries books enabled work to monks (labora); they were intended for the church and worship (ora); but most of all they were intended for study in the solitude of the cell or in the library. And the monasteries of medieval and early modern Europe could not miss the richly stocked libraries. In the Franciscan friary in Ljubljana books were also used for studies. Their library was one of the largest at the time of Sigismund Škerpin (18th century) in Ljubljana.
Methodology/approach: The contribution summarizes particular theoretical frameworks, linking them to practical knowledge and experience. The monastic Rules are also included.
Results: Today the stock of the Ljubljana Franciscan monastery library is still rising, but the question of its future remains open as the number of its readers and visitors declines. Of course, as manuscript heritage was not destroyed by the print revolution, so the digitization will not end the traditional forms of books and libraries, but in the future it will be necessary to change the overall perspective if we want to keep the library alive. There are some possibilities transforming the nowadays monastic libraries into new forms with the change of the purpose of the libraries into museums or research laboratories.
Research limitations: Since this is only a short outline of the issues monastic libraries have, the present contribution can be seen as an introduction to a possible more indepth study, which would enlighten their current state. Synchronic and diachronic studies of individual libraries of various orders in Slovenia are required with analytical comparison of obtained results in order to get reliable conclusions.
Originality/practical implications: The author draws attention to an important cultural issue, which is partly ignored by librarians and other scientific communities.
Prenosi
Literatura
Atanazij, Antonovo življenje = Athanase d’Alexandrie. (1994). Vie d’Antoine. Paris: Cerf.
AP = Cotelier, J. B. (Ur). (1864). Apophthegmata Patrum. Parisiis: P. Migne.
Benedikt, Vodilo = Hanslik, R. (Ur.). (1960). Benedicti Regula. Vindobona: Hoelder-Pichler-Tempsky.
Guy = Guy, J.-C. (Ur.). (1993). Les apophtegmes des Peres. Paris: Cerf.
H ieronim, Pisma = Hilberg, I. (Ur.). Hieronymus, Epistulae 1–17. (1996). Vindobonae: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
N = F. Nau (Ur..). (1907–1914). Histoires des solitaires Égyptiens. Apophthegmes des saints vieillards. Revue de l’Orient Chrétien. Dosegljivo tudi na: http://ia700408.us.archive.org/15/items/ApophtegmesDesPresDuDsertcoislin126/ApophtegmesDesPresDuDsertNau.pdf
Pahomij, Vodilo = Hieronymi. (1883). Opera omnia t. II. Parisiis: J.-P. Migne. Stolpci 61-86.
VS = Rosweyde, H. (1860). Vitae patrum: de vita et verbis seniorum libri X. historiam eremiticam complectentes. Parisiis: J.-P. Migne.
NAVEDENI VIRI:
Brown, P. (2001). Augustine of Hippo: a biography. Berkeley, Los Angeles: University of California.
Cain, A. in Lössl, J. (2009). Jerome of Stridon: his life, writings and legacy. Farnham: Ashgate.
Dolar, J. (2000). Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani. V S. Kranjc (Ur.), Frančiškani v Ljubljani: samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja (str. 433–447). Ljubljana: Frančiškanski samostan.
Golob, N. (2002). Kadelne iniciale v dveh volumnih frančiškanskega graduala. Zbornik za umetnostno zgodovino, 38, 152–183.
Južnič, S. (2008). Prvih 800 let frančiškanskega vakuuma za Slovence: ob 800-letnici frančiškanskega reda v letu 2009. Vakuumist, 28 (3), 22-31.
Južnič, S. (2009a). Prirodoslovje med manjšimi brati na Slovenskem. Ljubljana: Založba Brat Frančišek.
Južnič, S. (2009b). Prvih 800 let frančiškanske kemije za Slovence: ob 800 letnici frančiškanskega reda v letu 2009. Acta chimica slovenica, 56 (1), S3-S18. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOCFCUCWK31/58362897-1e9e-46da-95ed-485f33443078/PDF
Kham, B. (2010). Kopernik na Slovenskem. Pridobljeno 8. 12. 2011 s spletne strani: http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=406:koprnik-na-slovenskem-v-kopru&catid=45:aktualna-obvestila&Itemid=67
Krajnc, S. (Ur.). (2000). Frančiškani v Ljubljani. Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja.
Ogrin, M. (2009). Baročni frančiškanski pisatelj Anton Brešan (1638–1708). Slavistična revija, 57 (4), 555–562.
Mandac, M. (1995). Sveti Jeronim Dalmatinac. Makarska: Služba Božja.
O'Donnell, J. J. (1979). Cassiodorus. Berkeley: University of California. Pridobljeno 20. 11. 2011 s spletne strani: http://www9.georgetown.edu/faculty/jod/texts/cassbook/toc.html
Svoljšak, S. (2003). Membra disiecta: iz sklopa knjižnih vezav 17., 18. in 19. stoletja v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani. Knjižnica, 47 (1–2), 131–145.
Svoljšak, S. (2006, 2. december). Naključja po Koperniku: Kopernikovo delo De revolutionibus orbium coelestium libri VI v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani: novo odkritje. Delo, 279, 19.
Svoljšak, S. (2007). Knjižna zbirka p. Žige Škerpina (1689–1755) v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Svoljšak, S. (2009). Knjižna zbirka p. Žige Škerpina (1689-1755). Pridobljeno 20. 11. 2011 s spletne strani: http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/index.php?id=62.
Špelič, M. (2010). Visoko šolstvo v redu manjših bratov od ustanovitve vikarije – province sv. Križa do ustanovitve Univerze v Ljubljani. Acta ecclesiastica Sloveniae, 32 (32),199–270.
Vključevanje cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v COBISS. Frančiškanski samostan Ljubljana. (2006). Pridobljeno 8. 12. 2011 s spletne strani: http://home.izum. si/izum/delavnice/cerkvene_knjiznice_in_COBISS/ljubljana_2.asp
Vodopivec, J. (1999). Srednjeveških rokopisne vezave. Knjižnica, 43 (4), 101-116.
Vodopivec, J. (2000). Vezave srednjeveških rokopisov. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.