INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE V SPECIALNIH KNJIŽNICAH: ANALIZA STANJA V LETU 2010 V PRIMERJAVI Z LETOM 2002
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.55.2-3.14351Ključne besede:
specialne knjižnice, informacijska pismenost, delovno okolje, SlovenijaPovzetek
IZVLEČEKNamen: Študija je ugotavljala, ali se je stanje na področju informacijskega opismenjevanja uporabnikov slovenskih specialnih knjižnic v primerjavi z letom 2002 izboljšalo in na katerih področjih.
Metodologija/pristop: Izvedli smo spletno anketo med specialnimi knjižničarji, rezultate pa primerjali s podobno študijo iz leta 2002.
Rezultati: Primerjava rezultatov ni pokazala bistvenih razlik. Anketirani knjižničarji iz leta 2010 se zavedajo pomena informacijskega opismenjevanja, vendar izvedbo največkrat ovirajo preobremenjenost in pomanjkanje časa, pomanjkanje finančnih sredstev in strokovna neusposobljenost. Ugotovili smo, da so v primerjavi z letom 2020 v raziskavi zajete specialne knjižnice v letu 2010 več sodelovale z drugimi oddelki matične ustanove.
Omejitve raziskave: Primerjani študiji nista imeli enako velikega vzorca, nekatere rezultate, da bi jih lahko bolje razumeli, bi bilo potrebno raziskati z drugimi raziskovalnimi metodami.
Izvirnost/uporabnost raziskave: S študijo smo želeli spodbuditi razvoj informacijskega opismenjevanja v specialnih knjižnicah, kajti informacijska pismenost je ključna veščina aktivne generacije zaposlenih in pogoj inovativnosti ter konkurenčnosti matične ustanove.
Prenosi
Literatura
Australian and New Zealand information literacy framework: principles, standards and practice (2nd ed.). (2004). Adelaide: Australian and New Zealand Institute for Information Litercy. Pridobljeno 20. 1 2010 s spletne strani: http://www.anziil.org/resources/Info%20lit%202nd%20edition.pdf
Bruce, C. S. (1999). Workplace experiences of information literacy. International journal of information management, 19 (1), 33–47. DOI: https://doi.org/10.1016/S0268-4012(98)00045-0
Čuk, A. (2006). Sodelovanje specialne knjižnice v KRKI, d.d. pri izbiri ustreznih informacijskih virov in vrednotenju informacij: primer informacijskega opismenjevanja. V K. Stopar in Z. Rabzelj (Ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic: zbornik prispevkov (str. 97–104). Ljubljana: ZBDS.
Južnič, P. (2006). Specialne in visokošolske knjižnice – nujnost povezovanja na področju informacijskega opismenjevanja. V K. Stopar in Z. Rabzelj (Ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic: zbornik prispevkov (str. 41–56). Ljubljana: ZBDS.
Lloyd, A. (2003). Information literacy: the meta-competency of the knowledge economy? An exploratory paper. Journal of librarianship and information science, 35 (2), 87–92. DOI: https://doi.org/10.1177/0961000603352003
Lloyd, A. (2005). Information literacy: different contexts, different concepts, different truths? Journal of librarianship and information science, 37 (2), 82–88. DOI: https://doi.org/10.1177/0961000605055355
Lloyd, A. (2006). Information literacy landscapes: an emerging picture. Journal of documentation, 62 (5), 570–583. DOI: https://doi.org/10.1108/00220410610688723
Lloyd, A. in Somerville, M. (2006). Working information. Journal of workplace learning, 18 (3), 186–198. DOI: https://doi.org/10.1108/13665620610654603
Mokhtar, I. A. in Majid, S. (2006). Teaching information literacy for in-depth knowledge and sustained learning. Education for information, 24, 31–49. DOI: https://doi.org/10.3233/EFI-2006-24102
Muehlfeit, J. (2010, 13. marec). Information literacy is a motor of competitive position. Dnevnik, 59, str. 27.
Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. (2005). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Pridobljeno 5. 1. 2010 s spletne strani: http://pismenost.acs.si/datoteke/komisija/strategija.pdf
Pejova, Z. in Može, A. (2002). Izobraževalne dejavnosti specialnih knjižnic v Sloveniji. V N. Češnovar (Ur.), Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja – izobraževalni management v specialnih knjižnicah: zbornik referatov (str. 159–170). Ljubljana: NUK.
Petermanec, Z. in Pejova Z. (2005). Izobraževanje uporabnikov in oblike informacijskega opismenjevanja na slovenskih univerzah. Knjižnica, 49 (4), 51–76.
Presidential Committee on Information Literacy: final report (1989). Chicago, IL: Association of College and Research Libraries. Pridobljeno 6. 1. 2010 s spletne strani: http://www.ala.org/ala/mgrps/divs/acrl/publications/whitepapers/presidential.cfm
Starc, J. (2006). Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah – primer dobre prakse KIS MORS. V K. Stopar in Z. Rabzelj (Ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic: zbornik prispevkov (str. 115–123). Ljubljana: ZBDS.