KNJIŽNIČNE STORITVE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN ZA OSEBE Z MOTNJAMI BRANJA V SISTEMU SLOVENSKIH JAVNIH KNJIŽNIC
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.55.2-3.14355Ključne besede:
sistemi javnih knjižnic, uporabniki s posebnimi potrebami, knjižnične storitve, knjižnice za slepe in slabovidne, SlovenijaPovzetek
IZVLEČEKNamen: Knjižnice za slepe in slabovidne se od drugih vrst knjižnic razlikujejo po specifičnih storitvah, ki jih izvajajo za uporabnike s posebnimi potrebami. Čeprav so knjižnice za slepe v Zakonu o knjižničarstvu uvrščene med specialne javne knjižnice, v praksi niso ustrezno umeščene v sistem javnih knjižnic. Ministrstvo za kulturo je v nacionalnem program za kulturo do leta 2011 med drugim načrtovalo tudi vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe v sistemu javnih knjižnic.
Metodologija/pristop: Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici je izdelal analizo stanja in problematiko zagotavljanja storitev za slepe in slabovidne uporabnike v Sloveniji, predstavljene so uspešne prakse v tujini in zakonske osnove za izvajanje posameznih dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem knjižničnega gradiva v ustreznih tehnikah, ter aktualne strokovne smernice za izvajanje knjižničnih storitev za to skupino uporabnikov. Na tej osnovi je bil izdelan koncept organizacije knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne, ki se bo izvajala kot javna služba.
Rezultati: Glede na obstoječe stanje je predlagan integriran sistem izvajanja knjižničnih dejavnosti za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja, ki ga usmerja osrednja knjižnica za slepe. Ta naj poleg osnovnih knjižničarskih nalog zagotavlja zadosten izbor gradiva v slepim in slabovidnim prilagojenih tehnikah ter na državni ravni koordinira storitve, namenjene tej skupini uporabnikov, ki se izvajajo v drugih vrstah knjižnic. Splošne knjižnice, ki jim zakon predpisuje izvajanje storitev za uporabnike s posebnimi potrebami, naj bi na tem področju še naprej ohranile iniciativo.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Predlagani koncept osrednje knjižnice za slepe je usklajen s knjižničnim sistemom Slovenije in ga bo mogoče ob sodelovanju vseh deležnikov tudi uresničiti. /
Prenosi
Literatura
Kakovostno preživljanje prostega časa: splošna knjižnična pravica [»Novomeška deklaracija«]. (2005). Knjižničarske novice, 15 (10), 2 str. Dostopno tudi na: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/pdf/oktober2005-priloga1.pdf
Kavanagh, R. in Christensen Sköld, B. (Ur.). (2010). Knjižnice za slepe v informacijski dobi: smernice za razvoj. Ljubljana: ZBDS.
Kodrič - Dačić, E., Badovinac, B., Brešar, D., Čander, M., Hrovat Merič, R., Janc, K., Schmidt, N., Sterle, D., Vovk, D. in Wraber, T. (2010). Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu knjižnic. Ljubljana: NUK. Pridobljeno 15. 6. 2011 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/knjiznica_za_slepe_in_slabovidne.pdf
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73.
Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811). (2008). Uradni list RS, št 35.
Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve. (2004). Uradni list RS, št. 58.
Ustava Republike Slovenije (URS). (1991). Uradni list RS, št. 33.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2). (2006). Uradni list RS, št. 44.
Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87.
Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2). (2009). Uradni list RS, št. 51.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Opomba o avtorskih pravicah
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Knjižnica v okviru Založbe Univerze v Ljubljani. Imena in priimki avtorjev bodo navedeni v prispevku v reviji. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License(priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Avtorji lahko delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
