ZAČARANI KROG SLOVENSKE PORABE KNJIGE IN POTENCIALNA VLOGA SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRI NJEGOVEM RAZREŠEVANJU
DOI:
https://doi.org/10.55741/knj.51.3-4.14371Ključne besede:
knjige, splošne knjižnice, knjigarne, spletne knjigarne, knjižni trg, bralna kulturaPovzetek
IZVLEČEK
Poraba knjige v Sloveniji je zaznamovana z nezadostno knjigarniško mrežo in z dobro razvito mrežo splošnih knjižnic z visokim številom izposoj, ki nadomešča trg poceni mehko vezanih knjig, kakršnega poznajo v velikih jezikovnih skupnostih v tujini. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo med zastavljenimi cilji izboljšave porabe knjige v Sloveniji navaja tudi spodbujanje razvoja knjigarniške mreže, enakomerno razporejene po celem slovenskem kulturnem prostoru, pri čemer predlaga oblikovanje knjigarniških kotičkov v okviru že obstoječih javnih kulturnih inštitucij. Ministrstvo za kulturo od leta 2003 subvencionira »dobre« knjigarne, vendar prizadevanja še niso dosegla zastavljenih ciljev. Prispevek prinaša teoretične predpostavke načelnega razmišljanja o možnosti usmerjanja knjižnic v smer trženja knjig in izsledke anketne raziskave, opravljene med direktoricami in direktorji slovenskih splošnih knjižnic. Izsledki kažejo na prevladujoče mnenje direktorjev in direktoric o načelni koristnosti morebitne prodaje knjig v knjižnicah predvsem za uporabnike in ugotavljajo, da skoraj polovica vodstvenega kadra vseh slovenskih splošnih knjižnic načeloma podpira uvajanje prodaje knjig v svoji knjižnici, če bi zanjo bili vzpostavljeni primerni pogoji, da pa si od te storitve ne obeta finančne koristi.
<Prenosi
Literatura
Gregorin, R. (2006). Veleknjigarne v Sloveniji, mit ali resničnost? Ljubljana, Umco.
Grilc, U. (2006). Knjiga v presečišču javnega in zasebnega: primeri Francije, Finske, Hrvaške in Slovenije. Knjižnica, 50 (4), 49-80. DOI: https://doi.org/10.1080/00332920600732984
Grilc, U. (2007). Državna podpora knjigi 2003-2005: model in učinki. V: Slovenska knjiga včeraj in jutri. Ljubljana, Umco.
Kovač, M. (2002). Meje rasti: nekaj korakov k metodologiji raziskovanja knjižnega založništva. Knjižnica, 46 (4), 43-63.
Kovač, M. (2005). Smeri razvoja slovenskega in evropskega založništva. V: Zgubljeno v prodaji. Ljubljana, Umco.
Novljan, S. (2005). Knjižničarstvo. V: Knjižna kultura. Ljubljana, Umco.
Prodajne knjižne uspešnice: ne zgolj lažje vsebine. (26.7.2007). Pridobljeno 25.8.2007 s spletne strani http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=36&article_id=136070726155603108&cid= 109&pgn=1
Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007. (2004). Uradni list Republike Slovenije, 14 (28), 3101.
Splošne knjižnice: IFLA / UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002). Ljubljana: NUK.
Šercar, T. (2003). Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig. Organizacija znanja, 8 (1), 26-45. DOI: https://doi.org/10.3359/oz0301026
Morris, A. Hawkins J. & Sumsion T. (2001). The economic Value of Public Libraries. The Council for Museums, Archives and Libraries. DOI: https://doi.org/10.1515/LIBR.2002.78
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list Republike Slovenije, 13 (29), 3521.
Zorko, T. (2006). Analiza možnosti prenašanja knjigotrških funkcij na knjižnično mrežo in možni vplivi na stanje knjižne produkcije v Sloveniji. Magistrsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
Žaucer, M. (2005). Primerjava slovenskega splošnega knjižničarstva z evropskim na osnovi podatkov študije LIBECON. Knjižnica, 49 (1-2), 187-201.